16 oktober 2005

Mentoriranje diplomskih del na nejezikovnih fakultetah

Spoštovane kolegice, z Manico Danko (FU Lj.) sva debatirale tematiko mentoriranja diplomskih nalog pri pouku tujega jezika na nefiloloških fakultetah. Na posameznih fakultetah so namreč učitelji tujega jezika lahko mentorji diplomskih nalog, ponekod ne. Zanima naju, kako dejansko to poteka na posameznih fakultetah. Zanimajo naju predvsem odgovori na sledeča vprašanja:
- Ali so učitelji tujega (strokovnega) jezika na vaši fakulteti lahko mentorji ali somentorji diplomskih nalog?
- V katerem jeziku se diplomske naloge pri predmetu tujega jezika pišejo?
- Kdo je lahko mentor diplomskih nalog - visokošolski učitelj ali lahko tudi le nosilec predmeta?
- Izobrazba oz. naziv učitelja mentorja (ali mora imeti učitelj tujega jezika vsaj eno stopnjo višjo izobrazbo kot študent, t.j. naziv magister)?
- Ali so teme zgolj lingvistične narave ali gre lahko tudi za neke vrste interdisciplinarne teme kot npr. Pouk angleškega jezika na Fakulteti za? v okviru bolonjske prenove?
Lp vsem, Mihaela

2 komentarja:

violeta pravi ...

Odgovarjam na vprašanja:
- Učitelji so lahko mentorji na sedanjih visokošolskih programih, na univerzitetnih ne, ker (še) nimamo ustrezne izobrazbe in nazivov (beri: docenture).
- Po našem, pravilniku mora biti diploma v slovenskem jeziku, če ni objektivnega razloga, da bi bilo drugače.
- Ni potrebno, da je mentor nosilec predmeta.
- Glej odgovor na 1. vprašanje (na univerzitetnih programih je lahko mentor zgolj nekdo, ki ima naziv docenta).
- Teme so skoraj vedno interdisciplinarne narave, pač vezane na jezik stroke, tudi somentorji v nekaterih primerih niso odveč, odvisno od teme same.
Za primer naj povem, da pri meni zdaj trije visokošolski študentje delajo naloge - zgradili in analizirali bodo/so korpuse s področja prometa (varstvo okolja, določen letnik določene strokovne revije, priročniki v rabi v zračnem prometu).
Dovolj bodi, lp, Violeta

Sarolta pravi ...

Drži, kar pravi Violeta - na visokih strokovnih šolah smo predavateljice tujega jezika lahko samostojne mentorice diplomskih nalog. Na naši šoli se kolegi ne obračajo na nas za somentorstvo, ko gre za interdisciplinarno področje. Ne čutijo potrebe po tem. Meni se pa zdi prav, da je pri diplomskih nalogah, ki so interdisciplinarne narave (pri tujem jeziku stroke pa gre v glavnem za to), še somentor, ki drugo disciplino pokriva.

Na naši šoli je diplomska naloga lahko napisana v tujem jeziku (imamo že nekaj primerov nalog v nemškem in italijanskem jeziku). Sama zagovarjam uporabo slovenskega jezika. Kot prvo, pisanje diplomskih nalog v slovenskem jeziku zagotovo spodbuja uporabo in razvoj strokovne terminologije v našem jeziku. Potem je tu še eno vprašanje: če bi bila naloga napisana recimo v angleščini, bi se študent moral ukvarjati še s tujim jezikom. Njegovo znanje tega tujega jezika pa je bilo pred tem vsaj enkrat že ocenjeno (pri nas trikrat). Poleg tega pa čigava angleščina bi to bila: študentova z vsemi napakami vred ali lektorjeva (naloge morajo biti lektorirane). Ne vidim smisla v tem.

Zdi se mi, da teme diplomskih nalog ne morejo biti (zgolj) lingvistične, saj gre vendar za tuji jezik stroke, ki je vedno interdisciplinaren. Torej sama zagovarjam teme, ki v ospredje postavljajo rabo jezika stroke v nekem kontekstu. Pouk angleškega jezika na neki šoli v okviru bolonjske prenove pa se mi ne zdi primerna tema za diplomsko nalogo, še najmanj na šoli, ki se jo obravnava. Po mojih izkušnjah je ta tema že po naravi zelo kočljiva (tisti, ki ste že zajadrali v ta proces, veste o čem govorim), poleg tega pa študent neke nefilološke šole res ni strokovno pristojen za to, da o tem sodi. Kot mentorji moramo varovati hrbet študentom, saj se ti s svojim delom izpostavijo, zato moramo biti še toliko bolj previdni, ko gre za izbiro teme, še posebej zato, ker meje med disciplinami poznamo precej bolje kot oni.

Me pa veseli, Mihaela, da si to temo načela. Debata o njej je zelo potrebna. Lep pozdrav vsem!