28 marec 2006

Kako daleč v specifičnost želimo?

povsem se strinjam z ugotovitvami iz članka, ki ga citiraš. Ustanavljanje jezikovnih centrov pomeni smrt za ESP. Edino opravičilo za jezikovne centre je samo, če neka šola nima dovolj ur, da bi polno zaposlila svojega učitelja ESP, pa potem išče naokrog izvajalce, ali pa če nekdo zboli, ali je za določen čas odsoten.
Do sedaj se je to nekako samo urejalo. Sama poučujem na 5 različnih področjih in sem tako polno zasedena (in še čez). Je pa seveda to tvegano dejanje. Nikoli se ne ve, ali te bodo še rabili ali ne. Še posebno sedaj, ko so te bolonjske prenove in ko v številnih programih uvajajo tuji jezik le kot izbirni predmet.
Ne vem, menim, da naše društvo lahko nudi okolje, kjer se lahko obveščamo o potrebah po poučevanju, oziroma da lahko damo fakultetam vedeti, da obstaja neko tako društvo, na katerega se lahko obrnejo, če imajo probleme.

5 komentarjev:

Sarolta pravi ...

Draga Nada, povsem se strinjam s teboj. Društvo lahko odigra tukaj pomembno vlogo.
Pomembno vlogo lahko odigramo tudi v osveščanju tistih, ki odločajo o tujem jeziku stroke, ker to običajno nismo me. Pomembno vlogo lahko odigramo tudi v odnosu do kolegov, ki kljub temu, da uradno poučujejo "jezik stroke", še vedno na ves glas razglašajo, da je jezik le eden in zagovarjajo poučevanje splošnega jezika. Hyland pravi, da so to tisti, ki jim je pretežko delati, t.j. poglobiti se v jezik neke stroke, ali pa zagovarjajo neke ekonomske rešitve, za katere vemo, da niso nikoli strokovno sprejemljive.
Danes sem bila na sestanku, kjer so tisti, ki imajo največji vpliv, zatrjevali, da je za jezik najbolje, da je le enoletni predmet, maksimalno dvoletni, nikakor pa ne predmet, ki bi se ga učilo tri leta. Niso hoteli niti prisluhniti strokovnim argumentom o usvajanju tujega jezika na daljši rok. Nekdo me je celo hotel prepričati v to, da kršim učni načrt, ker od študentov zahtevam pisni izdelek kot pogoj za pristop k izpitu. O tem, da si drznem izdelek zavrniti, da niti ne govorimo!
Nekoč je Valter Mavrič v pogovoru rekel, da imamo odprto fronto na vsakem koraku. In ima prav. Upam le, da bo naše članstvo kmalu dojelo, da je za spremembo potreben vsak naš član. Samo tako bo front manj.

violeta pravi ...

Strinjam se seveda z obema - naloga je na nas, da s kakovostnim delom pokažemo, kaj vse se med poukom jezika stroke da narediti in da se tukaj ne gremo My name is pa I come from pa How do you do, kakor nekateri mislijo (tako vodstvo kot tudi učitelji TJS sami ...). PBL je v tem smislu ena od najboljših rešitev, kot PBL-jevke vemo.
Še vedno pa (žal?) ne morem mimo dejstva, da bodo naši argumenti morda sprejeti šele, ko bodo pred našimi imeni, tako kot 'njihovimi', doktorske titule.

Nada pravi ...

Zato pa punce kar naprej in pogumno na doktorski študij. Ko sem začela kariero, je bilo na ESP programi le peščica takih, ki so imele magisterij. Sedaj se je to že krepko obrnilo in prepričana sem, da se bo v desetih letih število takih, ki bodo imele doktorat obilno pomnožilo.

anitanita pravi ...

Se opravičujem, ker se vkljucujem s komentarjem, ki nima zveze s temo. Izjemoma, obljubim.
Pišem diplomsko nalogo o bloganju pri pouku tujega jezika in sem pripravila kratko anketo za učitelje, ki uporabljajo bloge s svojimi učenci. Če je med vami kdo (ob Sarolti, s katero sodelujeva), ki se je že lotil tega projekta, ali ve se koga poznate, bi ga lepo prosila, da cimprej resi to anketo. Resnicno bo vzela le pet minut vasega casa. Najlepsa hvala!
http://www.surveymonkey.com/s.asp?u=620641945178
Anita

Nada pravi ...

Anitaanita,
vem, da se s tem ukvarja tudi Vida Vidmar na Srednji šoli za elektroteniko in računalnštvo.
Nada