29 december 2011

Novosti na področju leksikografije

Ti mirni praznični dnevi so kot naročeni za to, da prisluhnemu kakšnemu predavanju s konference, ki se je nismo utegnili udeležiti. Zame je bila to konferenca eLex 2011 "Electronic lexicography in the 21st century: new applications for new users" na Bledu. Prispevki kot tudi vabljena predavanja so na voljo na spletni strani Videolectures.net. Nekaj sem si jih že ogledala, zato bi vam tokrat priporočila dve.

Sylviane Granger je v svojem predavanju "Electronic lexicography and computer-assisted language learning: Breaking down the barrier" po pregledu različnih orodij in e-slovarjev predstavila še svoje videnje povezovanja teh orodij z učitelji tujih jezikov in študenti v okolju, ki ga večina uporablja - z Moodlom. Idealno okolje po njenem mnenju združuje (glej sliko spodaj) okolje, v katerem študenti s pomočjo leksikalnih pripomočkov sestavljajo svoje pisne izdelke, jih oddajajo učiteljem v popravo in popravljajo svoje napake na podlagi učiteljevih pripomb. Učitelji pa po drugi strani v tem okolju pregledujejo in popravljajo izdelke, zbirajo ta besedila in podatke o napakah, ki jih študenti delajo ter na njihovi podlagi sestavljajo vaje, ki bodo študentom v pomoč pri nadgradnji svojega znanja. Marsikaj se od tega že da narediti korak za korakom, ne pa vse in to v enem okolju. O učiteljevem časovnem vložku pa raje ne bi razpravljali. Skratka, predstavitev je vredna ogleda in razmisleka.

Serge Verlinde, prav tako iz Leuvena, pa je na blejski leksikografski konferenci predstavil svoje videnje obveznih elenemtov, ki bi jih sodobne leksikografske rešitve morale združevati. Predstavil je rešitve, ki jih Leksikalna datoteka za francoščino že vsebuje, kot tudi tiste, ki jih še razvijajo. Kot vidite spodaj, izgled tega novega orodja (sodobnega slovarja) je čisto spremenjen. Njegova poglavitna inovativnost pa je ravno njegova prilagodljivost potrebam uporabnika. Ja, to je to, kar rabim! To je to, kar moji študenti rabijo!(Seveda za angleški jezik.) Presenečenj je še kar nekaj, zato si vzemite čas za natančen ogled predavanja.

 Verlinde je omenil še eno orodje, ki ga doslej nisem poznala. Gre za NetSpeak, posebni iskalnik za besede s spleta. Ja, vem, da tam najdemo marsikaj. Pri pisanju v angleščini je hudo uporaben. Pravzaprav omogoča le šest načinov iskanja ter ogled primerov najdene rabe. Če se npr. ne moremo spomniti, kateri predlog je najbolj ustrezen v določenem kontekstu, uporabimo vprašaj za neznano besedo (glej sliko spodaj). Seveda lahko napišemo tudi dva vprašaja - vsak nadomešča eno besedo.

Če pa želimo ugotoviti, katere vse besede lahko uporabimo med dvema drugima besedama, nam pomagajo tri pikice.


Ko iščemo najboljšo ustreznico, nam bosta še najbolj v pomoč oglata oklepaja. Okrogla imata drugačno funkcijo: z njihovo pomočjo preverjamo pravilni vrstni red besed (glej spodaj).



Pri iskanju sinonimov pa se lotevamo iskanja malce drugače. Če pa nas zanimajo tudi primeri, kliknemo na znak + na koncu vrstice, kar bo odprlo okno s primeri, ki ilustrirajo rabo besede ali fraze.


 Če bi besedila, po katerih to orodje išče odgovore na naša vprašanja, lahko še omejili glede na žanr ali domeno, bi bili rezultati zares uporabni. Kaj menite?



20 december 2011

Najboljših 100

Ja, Jane Hart je spet objavila seznam 100 najboljših sodobnih tehnologij, ki jih učitelji najraje rabimo. Predstavitev je v žal le angleščini, vendar orodja lahko uporabimo tudi za poučevanje drugih jezikov. Katero orodje pa je vam najbolj všeč?

Electronic Village Online (EVO) 2012

Kot že vrsto let doslej, TESOL bo tudi v začetku leta 2012 organiziral vrsto tečajev na daljavo na temo sodobnih tehnologij. Vsi so brezplačni, vendar le v angleščini. Tokrat lahko izbiramo med naslednjimi delavnicami:

Ne pozabite, tečaji se pričnejo že 9.1.2012!

PS
Tistega, ki bo prvi uganil, pri kateri skupini sodeluje naša Saša, vabim na kavo, ko se naslednjič vidimo! :)

17 december 2011

Revija o raziskavah pisanja

Journal of Writing Research je revija z odprtim dostopom, ki že tretje leto izdaja teoretične in empirične prispevke, ki se osredotočajo na pisanje oz. pisno izražanje. Na leto izidejo tri številke in v vsaki so običajno trije prispevki in kakšna recenzija. Članki so kakovostni, zato lahko pričakujemo, da se bo revija prav kmalu uvrstila tudi v kakšno pomembnejšo bazo jezikoslovnih revij. Na revijo se lahko tudi naročite: poslali vam bodo kazalo vsake nove številke.  

Članek Ronalda T. Kellogga, "Training writing skills: A cognitive development perspective", ki je izšel v tej reviji, je prejel nagrado Johna R. Hayesa za odličnost v raziskavah pisanja.

Toplo priporočam.

14 december 2011

Izšla nova številka revije Scripta Manent

Izšla je nova številka revije Scripta Manent (6/1,2), ki bo postregla z zanimivim strokovnim branjem o akademskih žanrih v medicinskem izobraževanju, o učenju žanrov na področju energetike in o vključevanju konverzacijske analize v pouk tujega strokovnega jezika. Poleg tega nova številka ponuja dve recenziji učbenikov za italijanski jezik stroke.

Veseli bomo vaših prispevkov na temo naslednje številke "Besedišče jezika stroke", seveda pa sprejemamo prispevke na ostale teme s področja naše revije. Navodila za pisanje boste našli tukaj.

Vabljeni k branju in pisanju!

03 december 2011

Kakšne učbenike (tujih jezikov stroke) želimo?

Ko sem si ogledala spodnji video o Inklingovi kuharski knjigi, sem bila navdušena (kuharske knjige me fascinirajo, ker se mi zdi, da so nekakšno zagotovilo, da bo jed, ki jo kuham, uspela). Oglejte si video tudi vi:


Cook Like the Pros - The Professional Chef from Inkling on Vimeo.

Potem sem pomislila, kaj od tega bi lahko uporabila pri pisanju gradiv za svoje študente. Ogledala sem si, kaj sploh Inkling ponuja za pouk tujih jezikov. V svojem katalogu imajo le učbenik španščine za začetnike. Ta ponuja zvočni zapis dialogov, ilustrirane igre iz besedišča (povezuješ slikice z njihovim pomenom), ogled kratkih video posnetkov iz telenovel ter njihove transkripcije, vgrajen slovar (klikneš na besedo in se pokaže razlaga iz slovarja) in tu se vse konča. Učbenik deluje le na iPadu (kaj pa kokurenca?), kupimo si lahko posamezne dele po $20, skupno pa stane $120. Nisem impresionirana.

Če pomislim na to, da so učbeniki za področje medicine, biologije in poslovne vede precej bolj dodelani, z bolj kompleksnimi ilustracijami in vajami, se sprašujem, zakaj le-teh ni v učbenikih tujega jezika. Po ogledu spletnega seminarja, ki ga je pripravil Inkling, pa se odprejo še nova vprašanja: koliko od vsega je dejansko razkazovanje tega, kar sodobna tehnologija zmore (renderingi, povezovanje v družabna omrežja in podobno), koliko pa je rezultat resnih raziskav, ki kažejo na to, da te novosti zares prinašajo več in boljšega znanja. Pravzaprav dvomim, da so v ozadju kakršnekoli raziskave, drugače učinek tiskanih učbenikov na študente ne bi ponazorili s spodnjo ilustracijo. Čisti marketing. Zavajanje.


Zavedam se, da sama spadam med tiste, ki imajo knjige preprosto radi in brez njih ne morejo. Meni knjiga ni dolgočasna in v njej znova in znova odkrivam nove svetove. Res je tudi to, da ne najdem veselja v računalniških igricah (nekoč sem igrala tetris, dokler ni snežilo pred mojimi očmi še v sanjah, potem sem nehala), nisem pa sovražnica novih tehnologij. Sprašujem se le, kakšne učinke prinašajo te tehnologije na učne procese, na znanje, na našo vztrajnost in kreativnost, kakšne na pismenost? V stoki ne moremo delovati na podlagi marketiških sporočil tistih, ki si obetajo profit od izdelka, pa tudi ne na podlagi priporočil tistih, ki vključitev novih tehnologij nekritično podpirajo in spodbujajo zaradi svoje osebne navdušenosti nad tehnološkimi novotarijami. Samo da je novo, da miga, da je show in igra. To pa niso kriteriji, po katerih presojamo kvaliteto učbenikov, kaj ne? Strokovne utemeljitve ni.

Zanimivo pa se mi zdi še nekaj: učbeniki za tuje jezike, ki poskušajo vključevati nove tehnologije, so v glavnem namenjeni učenju tujih jezikov na začetni stopnji. Zakaj nikoli ne ponudijo vsebin za višje ravni, npr. za raven B2, C1? Zakaj ne ponujajo gradiv za nehomogene skupine, s katerimi se v realnem svetu učitelji srečujemo? Včasih se mi zdi, da se heterogenost mojih skupin veča (v isti skupini imam sedaj študente od A1 do C2). S tem problemom se je precej težje spoprijemati. Prav tu pa bi nam lahko tehnologija največ pomagala. Takšne učbenike si želim.

Pa več strokovne podpore pri pisanju učnih gradiv - v visokem šolstvu nimamo strokovne podpore). Najraje bi rekla, blagor kolegom v srednjih in osnovnih šolah, pa se bom raje vgriznila v jezik, saj ni videti, da bi imeli pravo strokovno podporo pri pisanju učnih gradiv. Niso učna gradiva le tista, ki jih izdajajo založbe (o kvaliteti le-teh bi lahko starši šoloobveznih otrok marsikaj povedali kot tudi o strokovnem delu recenzentov učbenikov, vendar o tem kdaj drugič). Tu so tudi gradiva, ki jih dan za dnem sestavljajo učitelji. (Starši marsikaj opazimo in bi o kakovosti teh gradiv radi spregovorili.) Trikrat hura za učitelje, ki zaradi svojega strokovnega znanja, entuziazma in interesa sestavljajo kakovostna gradiva. Kaj pa tista gradiva, ki so prekopirana od drugod? In tista, ki so narejena na podlagi površnega znanja in nestrokovnih odločitev? Odpreti je potrebno strokovno razpravo o teh gradivih pa ne zato, da bi te učitelje križali, ampak zato, da vsem učiteljem omogočimo, da se iz strokovne razprave naučijo tisto, kar jim bo pomagali pri pisanju bolj kakovostnih gradiv. Učitelji bi morali imeti več strokovne podpore. Sprašujem se, ali nimamo institucij, čigar primarna naloga je ravno strokovna podpora učiteljem in razvoj izobraževalnega sistema. Kje se vidi njihov učinek? Pa nikar ne naštevajmo svetlih izjem!

PS
Naknadno sem odkrila članek "Do New Technologies Facilitate the Acquisition of Reading Skills? A Systematic Review of the Research Evidence for Primary and Secondary Learners" avtoric Zöe Handley 
  in Catherine Walter (se še spomnite Catherine z enih prvih konferenc IATEFL na Bledu?). Všeč mi je njun strokovni pristop. Članek je vsekakor vreden branja.