Spletni dnevnik

Novosti na področju leksikografije

2011-12-29T16:29:00.001+01:00

Ti mirni praznični dnevi so kot naročeni za to, da prisluhnemu kakšnemu predavanju s konference, ki se je nismo utegnili udeležiti. Zame je bila to konferenca eLex 2011 "Electronic lexicography in the 21st century: new applications for new users" na Bledu. Prispevki kot tudi vabljena predavanja so na voljo na spletni strani Videolectures.net. Nekaj sem si jih že ogledala, zato bi vam tokrat priporočila dve.

Sylviane Granger je v svojem predavanju "Electronic lexicography and computer-assisted language learning: Breaking down the barrier" po pregledu različnih orodij in e-slovarjev predstavila še svoje videnje povezovanja teh orodij z učitelji tujih jezikov in študenti v okolju, ki ga večina uporablja - z Moodlom. Idealno okolje po njenem mnenju združuje (glej sliko spodaj) okolje, v katerem študenti s pomočjo leksikalnih pripomočkov sestavljajo svoje pisne izdelke, jih oddajajo učiteljem v popravo in popravljajo svoje napake na podlagi učiteljevih pripomb. Učitelji pa po drugi strani v tem okolju pregledujejo in popravljajo izdelke, zbirajo ta besedila in podatke o napakah, ki jih študenti delajo ter na njihovi podlagi sestavljajo vaje, ki bodo študentom v pomoč pri nadgradnji svojega znanja. Marsikaj se od tega že da narediti korak za korakom, ne pa vse in to v enem okolju. O učiteljevem časovnem vložku pa raje ne bi razpravljali. Skratka, predstavitev je vredna ogleda in razmisleka.

Serge Verlinde, prav tako iz Leuvena, pa je na blejski leksikografski konferenci predstavil svoje videnje obveznih elenemtov, ki bi jih sodobne leksikografske rešitve morale združevati. Predstavil je rešitve, ki jih Leksikalna datoteka za francoščino že vsebuje, kot tudi tiste, ki jih še razvijajo. Kot vidite spodaj, izgled tega novega orodja (sodobnega slovarja) je čisto spremenjen. Njegova poglavitna inovativnost pa je ravno njegova prilagodljivost potrebam uporabnika. Ja, to je to, kar rabim! To je to, kar moji študenti rabijo!(Seveda za angleški jezik.) Presenečenj je še kar nekaj, zato si vzemite čas za natančen ogled predavanja.

Verlinde je omenil še eno orodje, ki ga doslej nisem poznala. Gre za NetSpeak, posebni iskalnik za besede s spleta. Ja, vem, da tam najdemo marsikaj. Pri pisanju v angleščini je hudo uporaben. Pravzaprav omogoča le šest načinov iskanja ter ogled primerov najdene rabe. Če se npr. ne moremo spomniti, kateri predlog je najbolj ustrezen v določenem kontekstu, uporabimo vprašaj za neznano besedo (glej sliko spodaj). Seveda lahko napišemo tudi dva vprašaja - vsak nadomešča eno besedo.

Če pa želimo ugotoviti, katere vse besede lahko uporabimo med dvema drugima besedama, nam pomagajo tri pikice.

Ko iščemo najboljšo ustreznico, nam bosta še najbolj v pomoč oglata oklepaja. Okrogla imata drugačno funkcijo: z njihovo pomočjo preverjamo pravilni vrstni red besed (glej spodaj).

Pri iskanju sinonimov pa se lotevamo iskanja malce drugače. Če pa nas zanimajo tudi primeri, kliknemo na znak + na koncu vrstice, kar bo odprlo okno s primeri, ki ilustrirajo rabo besede ali fraze.

Če bi besedila, po katerih to orodje išče odgovore na naša vprašanja, lahko še omejili glede na žanr ali domeno, bi bili rezultati zares uporabni. Kaj menite?

Najboljših 100

2011-12-20T15:53:00.002+01:00

Ja, Jane Hart je spet objavila seznam 100 najboljših sodobnih tehnologij, ki jih učitelji najraje rabimo. Predstavitev je v žal le angleščini, vendar orodja lahko uporabimo tudi za poučevanje drugih jezikov. Katero orodje pa je vam najbolj všeč?

Top 100 Tools for Learning 2011

View more presentations from Jane Hart

Electronic Village Online (EVO) 2012

2011-12-20T15:49:00.001+01:00

Kot že vrsto let doslej, TESOL bo tudi v začetku leta 2012 organiziral vrsto tečajev na daljavo na temo sodobnih tehnologij. Vsi so brezplačni, vendar le v angleščini. Tokrat lahko izbiramo med naslednjimi delavnicami:

Ne pozabite, tečaji se pričnejo že 9.1.2012!

PS
Tistega, ki bo prvi uganil, pri kateri skupini sodeluje naša Saša, vabim na kavo, ko se naslednjič vidimo! :)

Revija o raziskavah pisanja

2011-12-17T08:19:00.000+01:00

Journal of Writing Research je revija z odprtim dostopom, ki že tretje leto izdaja teoretične in empirične prispevke, ki se osredotočajo na pisanje oz. pisno izražanje. Na leto izidejo tri številke in v vsaki so običajno trije prispevki in kakšna recenzija. Članki so kakovostni, zato lahko pričakujemo, da se bo revija prav kmalu uvrstila tudi v kakšno pomembnejšo bazo jezikoslovnih revij. Na revijo se lahko tudi naročite: poslali vam bodo kazalo vsake nove številke.

Članek Ronalda T. Kellogga, "Training writing skills: A cognitive development perspective", ki je izšel v tej reviji, je prejel nagrado Johna R. Hayesa za odličnost v raziskavah pisanja.

Toplo priporočam.

Izšla nova številka revije Scripta Manent

2011-12-14T17:06:00.002+01:00

Izšla je nova številka revije Scripta Manent (6/1,2), ki bo postregla z zanimivim strokovnim branjem o akademskih žanrih v medicinskem izobraževanju, o učenju žanrov na področju energetike in o vključevanju konverzacijske analize v pouk tujega strokovnega jezika. Poleg tega nova številka ponuja dve recenziji učbenikov za italijanski jezik stroke.

Veseli bomo vaših prispevkov na temo naslednje številke "Besedišče jezika stroke", seveda pa sprejemamo prispevke na ostale teme s področja naše revije. Navodila za pisanje boste našli tukaj.

Vabljeni k branju in pisanju!

Kakšne učbenike (tujih jezikov stroke) želimo?

2011-12-03T08:57:00.001+01:00

Ko sem si ogledala spodnji video o Inklingovi kuharski knjigi, sem bila navdušena (kuharske knjige me fascinirajo, ker se mi zdi, da so nekakšno zagotovilo, da bo jed, ki jo kuham, uspela). Oglejte si video tudi vi:

Cook Like the Pros - The Professional Chef from Inkling on Vimeo.

Potem sem pomislila, kaj od tega bi lahko uporabila pri pisanju gradiv za svoje študente. Ogledala sem si, kaj sploh Inkling ponuja za pouk tujih jezikov. V svojem katalogu imajo le učbenik španščine za začetnike. Ta ponuja zvočni zapis dialogov, ilustrirane igre iz besedišča (povezuješ slikice z njihovim pomenom), ogled kratkih video posnetkov iz telenovel ter njihove transkripcije, vgrajen slovar (klikneš na besedo in se pokaže razlaga iz slovarja) in tu se vse konča. Učbenik deluje le na iPadu (kaj pa kokurenca?), kupimo si lahko posamezne dele po $20, skupno pa stane $120. Nisem impresionirana.

Če pomislim na to, da so učbeniki za področje medicine, biologije in poslovne vede precej bolj dodelani, z bolj kompleksnimi ilustracijami in vajami, se sprašujem, zakaj le-teh ni v učbenikih tujega jezika. Po ogledu spletnega seminarja, ki ga je pripravil Inkling, pa se odprejo še nova vprašanja: koliko od vsega je dejansko razkazovanje tega, kar sodobna tehnologija zmore (renderingi, povezovanje v družabna omrežja in podobno), koliko pa je rezultat resnih raziskav, ki kažejo na to, da te novosti zares prinašajo več in boljšega znanja. Pravzaprav dvomim, da so v ozadju kakršnekoli raziskave, drugače učinek tiskanih učbenikov na študente ne bi ponazorili s spodnjo ilustracijo. Čisti marketing. Zavajanje.

Zavedam se, da sama spadam med tiste, ki imajo knjige preprosto radi in brez njih ne morejo. Meni knjiga ni dolgočasna in v njej znova in znova odkrivam nove svetove. Res je tudi to, da ne najdem veselja v računalniških igricah (nekoč sem igrala tetris, dokler ni snežilo pred mojimi očmi še v sanjah, potem sem nehala), nisem pa sovražnica novih tehnologij. Sprašujem se le, kakšne učinke prinašajo te tehnologije na učne procese, na znanje, na našo vztrajnost in kreativnost, kakšne na pismenost? V stoki ne moremo delovati na podlagi marketiških sporočil tistih, ki si obetajo profit od izdelka, pa tudi ne na podlagi priporočil tistih, ki vključitev novih tehnologij nekritično podpirajo in spodbujajo zaradi svoje osebne navdušenosti nad tehnološkimi novotarijami. Samo da je novo, da miga, da je show in igra. To pa niso kriteriji, po katerih presojamo kvaliteto učbenikov, kaj ne? Strokovne utemeljitve ni.

Zanimivo pa se mi zdi še nekaj: učbeniki za tuje jezike, ki poskušajo vključevati nove tehnologije, so v glavnem namenjeni učenju tujih jezikov na začetni stopnji. Zakaj nikoli ne ponudijo vsebin za višje ravni, npr. za raven B2, C1? Zakaj ne ponujajo gradiv za nehomogene skupine, s katerimi se v realnem svetu učitelji srečujemo? Včasih se mi zdi, da se heterogenost mojih skupin veča (v isti skupini imam sedaj študente od A1 do C2). S tem problemom se je precej težje spoprijemati. Prav tu pa bi nam lahko tehnologija največ pomagala. Takšne učbenike si želim.

Pa več strokovne podpore pri pisanju učnih gradiv - v visokem šolstvu nimamo strokovne podpore). Najraje bi rekla, blagor kolegom v srednjih in osnovnih šolah, pa se bom raje vgriznila v jezik, saj ni videti, da bi imeli pravo strokovno podporo pri pisanju učnih gradiv. Niso učna gradiva le tista, ki jih izdajajo založbe (o kvaliteti le-teh bi lahko starši šoloobveznih otrok marsikaj povedali kot tudi o strokovnem delu recenzentov učbenikov, vendar o tem kdaj drugič). Tu so tudi gradiva, ki jih dan za dnem sestavljajo učitelji. (Starši marsikaj opazimo in bi o kakovosti teh gradiv radi spregovorili.) Trikrat hura za učitelje, ki zaradi svojega strokovnega znanja, entuziazma in interesa sestavljajo kakovostna gradiva. Kaj pa tista gradiva, ki so prekopirana od drugod? In tista, ki so narejena na podlagi površnega znanja in nestrokovnih odločitev? Odpreti je potrebno strokovno razpravo o teh gradivih pa ne zato, da bi te učitelje križali, ampak zato, da vsem učiteljem omogočimo, da se iz strokovne razprave naučijo tisto, kar jim bo pomagali pri pisanju bolj kakovostnih gradiv. Učitelji bi morali imeti več strokovne podpore. Sprašujem se, ali nimamo institucij, čigar primarna naloga je ravno strokovna podpora učiteljem in razvoj izobraževalnega sistema. Kje se vidi njihov učinek? Pa nikar ne naštevajmo svetlih izjem!

Naknadno sem odkrila članek "Do New Technologies Facilitate the Acquisition of Reading Skills? A Systematic Review of the Research Evidence for Primary and Secondary Learners" avtoric Zöe Handley
in Catherine Walter (se še spomnite Catherine z enih prvih konferenc IATEFL na Bledu?). Všeč mi je njun strokovni pristop. Članek je vsekakor vreden branja.

Beseda leta

2011-11-27T08:31:00.001+01:00

Kot vsako leto, tudi letos nekateri jezikoslovci izbirajo besedo leta. Kriteriji pri izboru niso najbolj jasni, zato pa se lahko vse skupaj sprevrže v nekaj, kar je povsem nesprejemljivo.

Če samo pogledamo seznam, ki ga je ameriška skupina Oxford English Dictionary predlagala v ožji izbor (tj. Arab Spring, Bunga bunga, Clicktivism, Crowdfunding, Fracking, Gamification, Occupy, The 99 percent, Tiger mother in Sifi), je sicer jasno, da gre za nove besede oz. nove pomene že obstoječih besed, vendar gre tudi za izbor, ki je tesno vezan na politično dogajanje in politične razprave v ZDA. Res je, da so besede kulturno pogojene, vendar se ta izbor osredotoča predvsem na politično sfero kulture nekega naroda oz. jezika, ki ga ta govori, ko govori o sebi in drugih družbah tega sveta. To se mi zdi problematično, saj takšne redukcije ne moremo in ne smemo sprejeti ne v tujini in ne doma.

Na problematičnost odločitve Oxford Dictionaries, da za besedo leta določi squeezed middle je opozoril Geoffry K. Pullum. Njegovim argumentom oporeka Ben Zimmer., ki je sicer znan po svoji nekdanji kolumni v časniku New York Times. Na koncu Zimmerjevega prispevka se je razvila razprava med bralci, ki je tudi vredna branja, saj jasno potrjuje, da so kriteriji izbora nejasni in subjektivni tudi za ameriške in britanske jezikoslovce. Jasno postane tudi to, s kakšno lahkoto in naivnostjo reproduciramo obsotječo delitev moči v neki družbi. Glede na to, da je angleščina v mnogih družbenih sferah globalni jezik, govorimo o dogajanju, ki ima pomen tudi tistim izven ZDA ali VB.

Squeezed middle je fraza, ki tudi izhaja iz politične sfere, vendar tokrat britanske. Znova se vrši redukcija kulture, ki jo angleški jezik predstavlja, na politično sfero in znova se potrjuje ne samo primat politične sfere nad drugimi družbenimi sferami v neki družbi, ampak tudi nad drugimi družbami, ki govorijo angleški jezik. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da se lahko v razpravo OED o besedi leta vključijo le Američani in Britanci, ne pa tudi drugi govorci, ki jim je angleščina materni jezik (in teh ni malo). Takšno ohranjanje politične moči v diskurzu o besedi leta tako le potrjuje sedanjo delitev politične moči in nadaljuje z izključevanjem drugih govorcev tega jezika.

Je to tisto, čemur beseda leta služi? Potem se ji z lahkoto odrekam. In vi?

Poučevanje strokovne angleščine s pomočjo debatiranja

2011-11-25T20:32:00.006+01:00

Učitelji strokovne angleščine smo danes poslušali predavanje finske profesorice Mirje Hamalainen (Univerza Tampere), ki je predstavila poučevanje angleščine na univerzitetnem nivoju s pomočjo debatiranja. Povedala nam je, kako izvajamo debate s študenti in opisala svoje praktične izkušnje s tem pristopom poučevanja. Po predavanju se je razvila živahna razprava.

Za tiste, ki niste mogli priti, je tu nekaj posnetkov.

Še o bralnem razumevanju

2011-11-05T11:10:00.002+01:00

Best practices weekly ponuja nekaj koristnih povzetkov raziskav s področja izobraževanja, ki lahko pomagajo izboljšati naše poučevanje. Poleg aktivnosti v času tihega branja, ki sem ga obdelela v prejšnjem zapisu, sem v njem zvedela še nekaj koristnih priporočil za poučevanje bralnega razumevanja.

Tong in sodelavci so v članku “Morphological Awareness: A Key to Understanding Poor Comprehension in English” (Journal of Educational Psychology, 103.3 (2011), str. 523-534) poročali o vplivu razumevanja morfologije na bralno razumevanje. Ugotovili so, da nerazumevanje derivacijskih morfoloških procesov (kako se spremeni pomen besede s spremembo pripone, npr. know (gl.) -> knowledge (sam.)) v nižjih razredih osnovne šole lahko pripelje do resnih težav z bralnim razumevanjem v višjih razredih. Čeprav povezave še ne znajo razložiti, ostaja dejstvo, da dodatna razlaga procesov besedotvorja (kako se besede spreminjajo, kaj moram narediti, ko zagledamo besedo, ki je podobna besedi, ki jo že poznamo,...) pomaga učencem, ki imajo težave z branjem, odpraviti te težave. Glede na to, da je število študentov, ki imajo težave z branjem in tudi z besedotvorjem, v nekaterih terciarnih program kar občutno, velja razmisliti o vključitvi sistematične in eksplicitne razlage najpogostejših procesov besedotvorja v študijski program tujega jezika stroke.

Čeprav se članek “Embedding Reading Comprehension Training in Content-Area Instruction” (Journal of Educational Psychology, 101.1 (2009), str. 1-20) Williamsa in sodelavcev ne ukvarja s poučevanjem tujega jezika stroke, njihove ugotovitve znajo biti relevantne tudi za naše področje. Ugotovili so namreč, da sistematično in redno opozarjanje učencev na žanrsko (retorično) strukturo besedila, na cilje sporočanja tega žanra, na strukture, ki jih uporabljamo pri primerjanju in pri ustvarjanju pomensko nasprotujočih stavkov pomembno prispevajo k razumevanju strokovnih besedil.

Če že govorimo o branju, moram vas opozoriti še na zanimiv prispevek o komentiranju besedil med branjem (Briefly Noted: Practicing Useful Annotation Strategies), ki ga je pripravil New York Times. Gre za učno enoto o strategijah anotacije besedil, za katero ugotavljajo, da izboljšuje bralno razumevanje. Vredno branja in uporabe.

Poti do boljšega bralnega razumevanja

2011-11-05T09:24:00.001+01:00

Čeprav se članek “Instructional Approaches that Significantly Increase Reading Comprehension” Brocka in sodelavcev (Journal of Educational Psychology, 101.2 (2009), str. 262-281) nanaša na poučevanje materinščine, moje izkušnje govorijo, da so ugotovitve te raziskave pomembne tudi za pouk tujih jezikov, zato bi jih rada na kratko povzela.

Brock in sodelavci so proučevali učinke šestih pristopov k izvajanju priporočenega 20 minutnega tihega branja na teden v nižjih razredih ameriških osnovnih šol (ta sledi 70 minutnemu pouku jezika). Primerjali so učinke naslednjih aktivnosti:

delo z delovnim zvezkom (branje kratkih odlomkov in reševanje vaj, ki jim sledijo),
individualizirano poučevanje/učenje (učitelj med tihim branjem kroži po razredu in individualno dela z učenci: povpraša, kako posamezni učenci razumejo dele besedila, jih pohvali, razloži to, česar posameznik ne razume, in se čez čas vrne, da preveri, kako napreduje branje),
situacijska vaja (učenci s samostojnim branjem utrjujejo spretnosti, ki so se jih poprej naučili v 70 minutnem bloku),
konceptualno učenje (učenci v parih - hrbet kažejo drug drugemu - prebirajo neleposlovna besedila ali dve neleposlovni knjigi na isto temo - vsak svojo - ter skupaj odgovarjajo na zahtevnejša vprašanja o prebranem),
sodelovalno učenje (učenci preberejo knjigo, njen del ali drugo besedilo, ki jo je izbral učitelj in ki se navezuje na temo, ki jo razred obravnava, ter po branju o njej 5 minut skupaj razpravljajo) in
tradicionalno branje (učenci 20 minut tiho berejo besedilo v berilu).

Za najbolj učinkovite so se izkazali individualizirano, konceptualno in sodelovalno učenje. Njihov učinek je bil zaznaven že po 6 tednih, najbolj so izboljšali bralno razumevanje in besedišče učencev, ki so sicer imeli težave z branjem, pozitivno pa so delovali tudi na ostale. Glavna ugotovitev raziskovalcev pa je, da je aktivnost učitelja v času, ki je sicer posvečen tihemu branju učencev, ključnega pomena za izboljšanje bralnega razumevanja učencev.

Kaj menite, ali te ugotovitve veljajo tudi za pouk tujega jezika? Tudi pri študentih?

Vabilo na 2. didaktično tržnico

2011-09-15T14:38:00.001+02:00

Vabljeni na 2. didaktično tržnico Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika in Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem, ki bo v Portorožu, 15.10.2011.

Kaj je didaktična tržnica in kaj se bo dogajalo?

Didaktična tržnica je kraj, kjer si bomo lahko s kolegi izmenjevali svoje izkušnje in kreativne ideje pri poučevanju tujega jezika stroke.Prva didaktična tržnica, ki smo jo izpeljali oktobra 2010, je naletela na dober odziv tako med tistimi, ki so svoje izkušnje delili, kot tistimi, ki so svoje kolege le poslušali. Obiščite spletno stran didaktične tržnice in presodite sami.

Na didaktični tržnici so dobrodošli tudi tisti učitelji, ki bi kolegom želeli samo prisluhniti in sodelovati v razpravi.

Teme
1. Aktivne metode pri pouku tujega jezika stroke (Primeri dobre učne prakse)
2. Aktivne metode v turističnem izobraževanju (Primeri dobre učne prakse)

Prijave do 30.9.2011. Za več informacij prišite na naslov SDUTSJ.

Programski in organizacijski odbor

(Ponovno) Skok v kvalitativne vode

2011-09-05T16:11:00.003+02:00

Vroč začetek septembra smo v SDUTSJ osvežili s ponovnim pljuskom v kvalitativne raziskave na Ljubljanski Ekonomski fakulteti pod vodstvom izr. prof. dr. Karmen Erjavec. Tam smo se potikali kar 3 dni – krasno zastavljen in zelo praktično naravnan program, energična Karmen, polna idej, anekdot in humorja ter vedno poživljajoča družba članic SDUTSJ so poskrbeli za neboleče slovo od poletja in iskriv, deloven zagon novega šolskega leta. Zdaj pa novim doživetjem naproti - s tisoč in eno raziskovalno idejo, kompasom, zemljevidom in najboljšo družbo!

Strokovna ekskurzija v Mojstrani

2011-08-25T13:29:00.005+02:00

Prvo letno strokovno srečanje s pohodom, ki ga je organizirala in vodila Melita, je bilo nepozabno. Melita je ves program tako dobro zastavila, da smo se ga lahko časovno v celoti držale in tako dan napolnile z ogledom Slovenskega planinskega muzeja, pohodom do slapa Peričnik in okrog njega, obiskom ekološke domačije in kosilom v domači gostilni Pr' Katr'. Bilo je hoje, smeha, klepeta, spoznavanja novega in uživanja v naravi. Najbolje naše vtise povzame odziv ene od prisotnih:

"Ahhhhh, kako je bilo meni včeraj fajn in življenje nadvse lepo!"

Da si boste lažje predstavljali, kako lepo je bilo, si oglejte fotostrip.

Hvala, Melita!

Jesen prihaja: Razvijanje tekočnosti

2011-08-23T17:23:00.001+02:00

Pri posodabljanju učnih gradiv za poučevanje tujega jezik stroke pride prav vsak navdih: zanimiv članek ali posnetek, zanimive vaje v delih drugih avtorjev, vpogled v pristope drugih učiteljev in podobno. Prav poseben navdih so tudi predavanja strokovnjakov. To velja tudi za predavanje Paula Nationa o razvijanju tekočnosti (anglisti ga v glavnem poznamo po publikacijah na temo besedišča angleškega jezika, njegovega usvajanja in poučevanja). Posnetek je vsekakor vreden ogleda kot tudi premisleka o tem, kako se razvijanja tekočnosti lotevamo s svojimi gradivi. Nation namreč meni, da bi morali 25% časa v razredu porabiti za razvijanje tekočnosti. Tudi če se s tem deležem ne strinjate, boste mogoče zvedeli kaj koristnega - še posebej o tem, kako lahko razvijamo tekočnost govora in branja. Priporočam.

Jesen prihaja: Ikone za naše nove e-učilnice

2011-08-19T08:23:00.000+02:00

Ikone so že vgrajene v predlogo, ki jo izberemo za svojo e-učilnico. Dodatne ikone pa vseeno pridejo prav pri oblikovanju nekaterih vsebin na spletnih straneh, ki jih znotraj e-učilnice oblikujemo: npr. knjiga pred vajo za bralno razumevanje, slušalke za slušno razumevanje ipd. Vsebina z njimi dobi neko dodatno, prijaznejšo dimenzijo.

Najti dobre in brezplačne ikone običajno ni lahko, ko je časa malo. Iskanje po Googlovih sličicah pa velikokrat tudi ne prinese tega, kar potrebujemo. Seveda lahko uporabljamo ikone, ki jih dobimo s programi, vendar so običajno te že tako pogosto videne, da nam ne ustrezajo. V takšnih primerih bi priporočala dve spletni strani.

Ena od mojih priljubljenih strani za iskanje ikon je Icons.etc. Ikone so organizirane glede na izgled (66 različnih rešitev) in na temo, kar olajša iskanje s predlogo skladnih ikon. Ikone lahko uporabljamo za vse namene (tudi pridobitniške), avtorjev pa pri tem ni potrebno navesti.

Všeč mi je tudi IconFinder. Na njem ikone iščemo s pomočjo ključnih besed. Glede na to, da so avtorji ikon različni in da se licence ikon razlikujejo, je dobro, če svoje iskanje filtriramo glede na namen rabe ikon. Izbiramo lahko med "No licesce filtering", "Allowed for commercial use" in "Allowed for commercial use (no link required)".

Kje pa iščete ikone vi?

Zanimivo o osebnih zaimkih

2011-08-17T08:37:00.001+02:00

Scientific American je objavil zanimiv pogovor z Jamesom Pennebakerjem (University of Texas, Austin) z naslovom "The Secret Language Code". Nenavadno je namreč za psihologa, da proučuje rabo osebnih zaimkov v besedilih. Pennebakerju se je začel zanimati za rabo osebnih zaimkov, ko je slučajno opazil, da se ti v dnevniških zapisih, ki jih pišejo njegovi pacienti, spreminjajo. To ga je napeljalo k proučevanju razlik v rabi zaimkov med moškimi in ženskami, med suicidalnimi pesniki/pisatelji in tisimi, ki to niso bili, pa tudi v rabi zaimkov v naših elektronskih sporočilih (vpliv družbenega statusa).

Pogovor je vsekakor zanimiv, čeprav se zdi Pennebakerjev pristop precej poenostavljen. Korpusne jezikoslovne študije so namreč že precej povedale o rabi osebnih zaimkov. Morebiti pa je to priložnost za koga, da združi obe veji raziskav. ;)

Majska delavnica o korpusnem raziskovanju

2011-05-30T21:13:00.009+02:00

Petkova delavnica z naslovom 'Korpusi - orodje učiteljev tujega jezika stroke' je bila nepozabna. Skrbno pripravila in izvrstno izvedla jo je Šarolta, ki nam je odstrla pogled v svet korpusnih pristopov k jezikoslovju in korpusnih orodij. Vzdušje je bilo izredno ustvarjalno, o čemer pričajo slike, ki si jih lahko ogledate s klikom spodnjo fotografijo.

.

Domov smo se vrnili polni idej za delo s študenti, raziskovanje in povezovanje s člani društva v novi interesni skupini - korpusni!

Spletni tečaj: družbeni mediji

2011-05-29T16:26:00.001+02:00

30 načinov kako bolje delati in se učiti z družbenimi mediji je naslov spletnega tečaja, ki zna biti zanimiv za vse učitelje, ki se počutijo malce bosi, ko gre za to področje. Tečaj bo vodila Jane Hart, ki jo marsikdo pozna po njenih zapisih o e-izobraževanju pa tudi vsakoletnem zbiranju najbolj priljubljenih orodij v poučevanju. Tečaja se lahko udeležite brezplačno. Trajal bo od 30.5. do 15.7.2011, vključeval pa bo naslednje vsebine:

Find things on the Social Web

Search effectively with Google

Search the Social Web with other tools

Useful sources on the Social Web

Keep up to date with new stuff on the Social Web

Monitor new web content
Read industry, analyst & practitioner blogs
Subscribe to blog/web feeds with an RSS reader

Build a trusted network of colleagues

Facebook
LinkedIn
Twitter
Yammer
Other online communities

Communicate effectively with colleagues

Gmail webmail
Google Buzz
Skype
Group chat

Share resources and ideas with colleagues

Share your calendar
Share files
Share weblinks
Share photos, videos and screencasts
Share presentations
Share ideas and experiences by blogging
Share ideas and experiences by podcasting

Collaborate effectively with colleagues

Work collaboratively on a document
Collaborate on ad hoc documents in real-time
Create a collaborative resource using a wiki
Set up a group space

Improve personal and team productivity

Use a good web browser
Use a personal online dashboard
Use other personal productivity tools
Use other team productivity tools

Srečno!

Vabilo na delavnico "Korpusi - orodje učiteljev tujega jezika stroke"

2011-05-18T18:26:00.002+02:00

Skupina za e-učenje organizira delavnico z naslovom Korpusi - orodje učiteljev tujega jezika stroke. Delavnica bo trajala osem ur, združevala bo predavanja s praktičnim delom, podrobnosti o programu pa so navedene spodaj.

Datum: petek, 27. maj 2011

Kraj: Fakulteta za turistične študije - Turistica, Obala 11 a, Portorož

Program
9.00-10.30 Korpusni pristopi k jezikoslovju
10.45-12.15 Korpusna orodja: seznami besed
12.30-14.00 Korpusna orodja: konkordance, kolokacije in ključne besede
14.00-15.00 Kosilo
15.00-16.30 Gradnja korpusov jezika stroke
16.30-17.00 Zaključek

Cilji in vsebina
Korpusi omogočajo opazovanje jezikovnih vzorcev in jezikovnih pojavov v živem jeziku. Kot takšni so nepogrešljivi tako pri raziskovanju jezika stroke kot tudi pri njegovem poučevanju. Udeleženci delavnice bodo sami preizkusili nekaj prosto dostopnih korpusov kot tudi korpusnih orodij in odkrivali njihovo rabo pri proučevanju in poučevanju kolokacij, leksike in slovnice, žanrskih lastnosti besedil, jezikovne variabilnosti, spreminjanja jezika in njegovega usvajanja. Uporabljali bomo korpuse angleškega jezika.

Za več informacij: info@sdutsj.edus.si

Omrežno učenje ali kam in kako naprej?

2011-05-02T08:38:00.000+02:00

Ta video posnetek, ki ga je v okviru odprtega učnega programa Connectivism and Connective Knowledge 2011 pripravila Wendy Drexler, ponazarja učni proces z omrežjem povezanega študenta. Vreden je ogleda, saj nazorno izpostavlja znanja, ki jih današnji študenti potrebujejo, pa tudi vloge, ki jih pri posredovanju teh znanj igrajo učitelji.

Na koncu posnetka boste mogoče rekli, da vaši študenti pa niso takšni, da nimajo potrebne zrelosti, da ne vedo, kaj sploh hočejo. Nič hudega. Imate prav, naši študenti res niso takšni kot ti, ki so se tega programa udeležili in ga končali. Moramo pa priznati, da je učenje proces, ki nas spreminja, ki nam pomaga postavljati lastne cilje, slediti jim in jih dosegati. Pa tudi to, da se pri svoji strokovni rasti tudi sami povezujemo s kolegi, ki delujejo v istem poklicu - ne nujno v isti ustanovi ali v istem kraju.

Poglejmo še ta video posnetek Davea Cormierja, kjer govori o tem, kaj je uspeh pri omrežnem učenju.

Res je, da ne poučujemo na daljavo in da delo v razredu narekuje drugačne prioritete, vendar moramo priznati tudi to, da je spletno povezovanje pomemben del življenja današnje mladine in da so cilji omrežnega učenja, ki jih video posnetek izpostavlja, skladni s cilji, ki jih želimo, da bi jih naši študenti dosegali. O njihovem pomenu za vseživljenjsko učenje vsakega posameznika, verjetno ni dvomov. O tem namreč pričajo tudi naše lastne izkušnje.

Kako v tej situaciji delujete, kako svojim študentom kažete poti do vsebin, ki jih njihove mreže še ne dosegajo oz. pokrivajo? Ali vključujete elemente omrežnega učenja v svoj učni program? Če ja, kako? Torej kam in predvsem kako naprej? Zanimajo me vaši pogledi na ta vprašanja in vaše izkušnje.

Vabilo k povezovanju e-vsebin

2011-04-24T10:39:00.000+02:00

Uporabniki Moodla oz. e-učilnic, povežimo se!

Marsikatere teme, ki jih pri tujem jeziku stroke pokrivamo, so skupne večjemu številu jezikov strok. Moodle omogoča izvoz izbranih enot. Zakaj si jih potem ne delimo s kolegi in kolegicami, ki bi jim te enote prišle prav?

Izmenjava enot in skormov (se še spomnite delavnice naše Nade Vukadinović?) je utečena po vsem svetu. Enote, ki so jih pripravili naši kolegi, lahko olajšajo naše delo, saj jih lahko povsem nespremenjene uporabljamo ali pa jih z malo truda prilagodimo populaciji študentov, ki jih poučujemo. Če vzdržujete e-učilnico za svoj predmet, potem veste, koliko časa gre za njeno izgradnjo in vzdrževanje. Povezovanje bi nam vsem prišlo prav.

Tako po vzoru Moodle Share predlagam izmenjavo enot in skormov. Predlagam, da svoje enote, ki smo jih pripravljeni deliti s kolegi, naložimo kar na Moodle Share, informacijo o tem pa dodamo v wiki društva (če nimamo dostopa do njega, lahko namesto tega napišemo sporočilo na e-naslov društva). Če imate boljšo idejo za izvedbo tega sodelovanja, kar sporočite društvu. :)

Olajšajmo si delo to jesen: POVEŽIMO SE!

Moodle za začetnike

2011-04-24T09:58:00.001+02:00

Tisti, ki šele razmišljate o tem, da boste svoj predmet podprli z e-učilnico ali pa delate svoje prve korake na tem področju, boste verjetno veseli dodatnih virov, ki vam bodo olajšali pot. V zbirki knjig za telebane lahko najdete tudi knjigo Moodle for Dummies, ki pa žal ni prevedena v slovenščino. Zanimivo je vedeti, da na spletni strani knjige lahko najdete tudi nekaj koristnih nasvetov/dokumentov:

Moodle Course Building Checklist
Moodle Good Practice and Etiquette
Moodle Lesson Planning Flowcharts
Moodle Syllabus Template
Moodle for Dummies Cheat Sheet.

Prav tako koristni so tudi dokumenti, ki jih najdete na spletni strani slovenskega združenja za Moodle: www.moodle.si. Tam npr. lahko najdete tudi zbornike prejšnjih posvetov, ki prinašajo veliko zanimivih idej.

Marsikomu pa bosta prišli prav tudi naslednji publikaciji, ki sta tudi na voljo brezplačno:

Open publication

Ta spletna orodja!

2011-04-06T18:33:00.002+02:00

Toliko je novih spletnih orodij in spletnih strani, ki jih lahko uporabljamo v družabne ali strokovne namene, da je kar težko vse organizirati v neko jasno in sistematično podobo. Orodja si lahko ogledate organizirane v dokumentu (.pdf), ki vam omogoča sledenje povezavam. Stran so pripravili pri Overdrive Interactive. Zanimivo.

Kako pa vi uporabljate Wordle?

2011-04-06T17:42:00.000+02:00

Veronika Piccinini nam je na jesenski Didaktični tržnici predstavila, kako uporablja Wordle pri jeziku stroke. Njen pristop dopolnjuje ideja, ki sem jo zasledila v blogu Oxford English Dictionary. Leksikologi pri OED so namreč poiskali tiste besede v historičnem tezavru, ki vse nosijo ali so nosile pomen "pijan" oz. "drunk", jih zapisali v Wordle in oblikovali spodnjo sliko.

Na enak način lahko tudi sami naredimo sliko iz sopomenk ali pa iz sorodnih strokovnih besed in z njo popestrimo običajne vaje iz besedišča. Pa preidimo k dejanjem: tu je moja slika. Kaj pa vaša?

Citati in jezik politike

2011-04-06T17:00:00.000+02:00

Čeprav je politikov veliko, ni vsak politik mojster političnega jezika. O tej temi je v spodnjem video posnetku spregovoril Anthony Jay, urednik slovarja političnih citatov z naslovom "Lend Me Your Ears". Mogoče pride ta pogovor z njim prav pri pouku angleščine, saj je dobro izhodišče za razpravo.

Jay je tudi eden od soustvarjalcev angleške nadaljevanke iz osemdesetih "Yes Minister" in "Yes, Prime Minister." Jih še pomnite?

Antony Jay on the art of political quotation from George Miller on Vimeo.

Zakaj potrebuje svetloba temo?

2011-03-26T12:20:00.000+01:00

26. marec je. O Uri Zemlje je pisala že Vida. Dodajmo še en video, da bo zares vsem postalo jasno, da je svetloba lepa le takrat, ko jo dopolnjuje tema.

Nove posodobitve slovarja "Oxford English Dictionary"

2011-03-26T12:11:00.001+01:00

Oxford English Dictionary (OED) je slovar, ki ga pozna vsak anglist. Malo manj pa je znano, da je Filološko društvo Londona (The Philological Society of London) dalo pobudo zanj že v letu 1857. Člani društva so namreč menili, da so standardni slovarji tistega časa (slovarji Charlesa Richardsona, Noaha Websterja in Josepha Worcesterja) neustrezni, saj niso upoštevali zgodovinskih vidikov rabe besed, bili pa so tudi premalo obsežni. Dober slovar angleškega jezika bi po njihovem moral navajati tudi primere rabe besed v delih velikih angleških literatov kot so Chaucer, Malory, Shakespeare, Milton, Pope, Wordsworth in Dickens, pa tudi v tistih manj veličastnih in pomembnih (zasebna pisma, zgodnji slovarji in glosarji, priročniki, časniki in druge publikacije, ki pričajo o pomenu besed).

Delo na slovarju, ki so ga sprva poimenovali New English Dictionary, so pričeli kar sami. Kljub velikemu entuziazmu sodelujočih, bilo jih je nekaj sto, in pomoči etimologa, akademikov, literatov in zgodovinarjev, jim je v treh letih uspelo zbrati le 10% potrebnih citatov. Sledilo je obdobje težav in neuspešnega iskanja novih partnerjev in urednikov. Šele leta 1879 je društvu uspelo skleniti sporazum z založbo Univerze v Oxfordu (Oxford University Press) in Jamesom A. Murrayjem, ki je delo moral zastaviti na novo. Predvideval je, da bo slovar napisan v desetih letih, obsegal 7000 strani in izhajal po delih. Kako nepredvidljivo in obsežno je bilo delo na slovarju (verjetno je na vseh) priča tudi podatek, da je prvi del slovarja Murreyevi skupini uspelo izdati šele po petih letih, tj. leta 1884 (vključeval je le besede od "A" do "ant"), zadnjega pa šele leta 1928. Slovar je na koncu obsegal 16.000 strani.

Prva dopolnitev slovarja je izšla že po petih letih. Sledile so še nove dopolnitve vse do 1986, ko so dopolnitve integrirali v drugo izdajo OED. Prva digitalna verzija OED je izšla 1992 na CD-ROM-u.

In čemu ta zapis? Predvčerajšnjem je izšla najnovejša posodobitev OED. Posodobili so kar 19.000 enot in slovar dopolnili z novimi besedami - tudi takšnimi kot OMG in LOL. Spletni slovar je na voljo le naročnikom - v glavnem so to knjižnice. Učiteljem, ki bi slovar radi uporabljali s svojimi učenci, dijaki in študenti, je na voljo tudi nekaj učnih enot, ki njihovim nadobudnežem pomagajo spoznati rabo slovarja.

Če vas zanima zgodovina OED in radi gledate video posnetke, vam bo morebiti všeč spodnji video. Če pa vas zanima, kakšno je delo leksikografa, si oglejte video pod njim.

(Kaj ni prelepo?)

Pišimo in utrjujmo angleški jezik stroke

2011-03-15T19:49:00.002+01:00

Spletna stran Writing Fun obiskovalcem pomaga organizirati besedila tako, da imajo rep in glavo. Dijakom in študentom bo všeč - učiteljem pa bodo všeč njihovi izdelki.

Classzone je spletna stran, ki je namenjena podpori dijakom ameriških srednjih šol. Zelo je zanimiva tudi za učitelje angleškega jezika stroke, saj so gradiva za biologijo, geografijo in ekonomijo vpadljivo zanimiva. Prebrskala sem npr. gradivo, ki pomaga dijakom razumeti in opisati grafe. To pa je področje, ki ga vsak poslovni jezik pokriva. Kaj ni to super?

Ko bom velika ...

2011-03-13T08:41:00.001+01:00

Ko bom velika, bo moja spletna učilnica v Moodlu zgledala tako, le da bo namenjena poučevanju angleškega jezika stroke. :)

Načrtovanje učnega procesa

2011-03-12T10:25:00.002+01:00

Če ste slišali za London Pedagogy Planner, boste verjetno veseli novice, da se delo na njem nadaljuje z novim projektom. Glavni cilj novega projekta, ki se imenuje Learning Design Support Environment (LDSE), je izgradnja podpornega sistema, ki bo pomagal učiteljem pri načrtovanju učinkovitega poučevanja s sodobnimi tehnologijami. Želijo tudi spodbuditi učitelje k večjemu sodelovanju pri načrtovanju poučevanja ter povezati teorijo in prakso poučevanja. Oglejte si spodnji video in če vam je vsebina všeč, programsko opremo lahko tudi naložite na svoj računalnik (zaenkrat je še v razvojni fazi) in ga uporabite.

Learning Design Support Environment from LDSE on Vimeo.

Res je, da LDSE ni edini projekt, ki se ukvarja s tem področjem. Tu sta še Phoebe in LAMS Activity Planner, pa bi verjetno lahko našli še kakšnega. Poznate katerega od njih? Bi jih uporabljali za načrtovanje svojega dela? Bi uporabili učni načrt drugega učitelja?

Iskanje besedil različnih stopenj bralne zahtevnosti

2011-03-10T09:15:00.000+01:00

Pisanje gradiv za razvijanje bralne zmožnosti pri tujem jeziku stroke običajno vključuje dolge ure iskanja besedil, ki so po bralni zahtevnosti primerna za zmožnosti naših dijakov in študentov. Na nižjih ravneh jezikovnega znanja je pač potrebno besedila poenostaviti, sicer jih naši dijaki in študenti ne razumejo. Poenostavljanje besedil pa ni ne preprosto ne hitro. Marsikdo med nami se mu zato raje izogne in se namesto razvijanja bralne zmožnosti raje omeji na razvijanje strokovnega besedišča in ponavljanje slovničnih pravil.*
Prav zaradi te situacije bi kolege in kolegice rada opozorila na brskalnik, ki nam je lahko v pomoč pri iskanju manj zahtevnih besedil, ki so primerna za nižje ravni jezikovnega znanja in jih je zato potrebno prilagajati v manjšem obsegu ali pa sploh ne. To je Twurdy.

V čem je njegova prednost? Twurdy išče s pomočjo Googla, vendar pred prikazom zadetkov izračuna tudi bralno zahtevnost najdenih besedil (algoritem izračuna ni razkrit). Tako je vsak zadetek na končnem izpisu obarvan z odtenkom oranžne barve, ki s svojo intenzivnostjo kaže stopnjo zahtevnosti (ta je tudi številčno ovrednotena). S Twurdyjem lahko iščemo na tri načine:

Just Twurdy - pri iskanju uporablja srednjo hitrost in srednjo natančnost.
Simple Twurdy - pri iskanju je hiter, rezultati pa so manj natančni.
Twurdy with Pop - algoritem iskanja je najbolj kompleksen in upošteva tudi priljubljenost besed v besedilu (ni definirano, kaj to dejansko pomeni) in je tako bolj počasen, vendar tudi bolj natančen.

Primerjava med temi načini iskanja (vzorec je bil majhen!) je pokazala, da se splača iskati s počasnejšim Twurdy with Pop, saj je časovna razlika prikazov zares majhna, natančnost ocene bralne zahtevnosti iskanja z Just Twurdy ali Simple Twurdy pa precej manj zanesljiva.

Twurdy je prvenstveno namenjen mlajšim uporabnikom spleta, za katere so besedila zadetkov velikokrat prezahtevna - pomislite na mlade najstnike, ki sicer prekrasno znajo brskati po spletu, vednar zahtevnejših besedil še ne razumejo. Aplikacija je v krasno podporo tudi učiteljem tujih jezikov (stroke), ki želimo napisati vajo za razvijanje bralnega razumevanja. Z njegovo pomočjo je iskanje primernih besedil precej bolj preprosto in hitrejše. Zaradi lažjega izbora besedil s primerno stopnjo bralne zahtevnosti pa bo poenostavljanje besedila precej bolj preprosto.

Še to: Zdi se, da ima Twurdy najraje angleščino, vendar zahtevnost besedil ocenjuje tudi v drugih jezikih. Kako je pri tem uspešen, je potrebno še preveriti. Ne spreglejte: aplikacija je še vedno v beta verziji!

Priporočam!

-----
* Kako to vem? Preprosto: število študentov, ki v terciarno izobraževanje pride z razkorakom med stopnjo poznavanja slovnice in besedišča na eni strani in stopnjo bralnega razumevanja in pisnega izražanja na drugi, narašča. To velja tako za tiste z razliko v obsegu 1 stopnje (npr. slovnica in besedišče B2, bralno razumevanje in pisno izražanje B1) kot tudi tiste z razliko v obsegu 2 stopenj (npr. slovnica in besedišče B2, bralno razumevanje in pisno izražanje A2). Stopnja poznavanja slovnice in splošnega besedišča je pri tem približno enaka. Glede na to, da se preverjanje vstopnega znanja angleškega jezika vrši le na eni instituciji, seveda obstaja tudi možnost, da se pač na to institucijo vpisujejo dijaki z vedno slabšim znanjem jezika - neodvisno od stanja celotne populacije, ki je lahko povsem nespremenjeno.

Dan žena

2011-03-08T16:18:00.002+01:00

8. marec praznujemo že 100 let! Čestitke vsem ženskam!

Glasovi, ki izginjajo

2011-03-05T11:20:00.001+01:00

Veliko je jezikov, ki so okroženi in ki izginjajo. Z njimi izginjajo tudi zgodbe ljudi in njihove kulture. (Ne, ne govorim o slovenščini! Ta ni ogrožena, čeprav je preveč tistih, ki s tem strašijo.) Oglejte si ta video, v katerem Mark Turin (University of Cambridge) pripoveduje o svojem delu z jezikom Thangmi, ki ga govorijo v vzhodnem Nepalu. Vreden je ogleda!

Zanimiva je tudi zgodba jezikoslovke Jessie Little Doe Baird, ki je obudila jezik svojih prednikov - jezik z imenom Wampanoag. Anne Makepeace je posnela dokumentarni film o njenem delu “We Still Live Here, As Nutayuneân”.

Če vas zanima to področje, velja pobrskati po naslednih spletnih straneh:

World Oral Literature Project
Endangered Languages (stran na Wikipediji, ki pa ni prevedena v slovenščino)
Atlas ogroženih jezikov (UNESCO)
Ogroženi jeziki (UNESCO) - tudi informacije o vitalnosti jezikov!
SIL - neprofitna organizacija za trajnostni razvoj jezikov
Ethnologue - jeziki sveta.

-----
PS
Mimogrede, ste vedeli, da je nekaj ogroženih jezikov v naši neposredni bližini? Nekaj pa jih je že izginilo!

Svetovni dan knjige v VB in knjige za otroke

2011-03-05T09:57:00.002+01:00

V Veliki Britaniji praznujejo svetovni dan knjige 3. marca. Glede na to, da imamo učitelji angleškega jezika radi knjige, se mogoče spodobi, da rečemo kakšno o knjigah tudi v Spletnem dnevniku SDUTSJ.

Spletna stran, ki je namenjena svetovnemu dnevu knjig v VB, je vsekakor vredna obiska. Otroci lahko poslušajo zgodbe, ki jih pripovedujejo ljubitelji knjig (te so prekrasne še posebej za otroke z legasteničnimi problemi), igrajo se igrice z literarnimi junaki in podobno. Idej je veliko tudi za starše in učitelje. Če imate čas, prisluhnite zgodbici o neverjetnih dogodivščinah medvedka Puja.

Tales from Winnie-the-Pooh from WorldBookDay's StoryTimeOnline on Vimeo.

Se spomnite let, ko ste se kot otrok zabubili v domišljijski svet knjig? Skrivnosti, odkrivanja neodkritega, čustvene nabitosti sveta knjig? Če bi bila spet otrok, bi bila spletne strani Guardiana, ki je namenjena otrokom in otroški književnosti tudi zelo vesela. Otroci namreč tu lahko najdejo zapise vtisov drugih otrok o knjigah kot tudi njihova priporočila. Tu so še intervjuji z avtorji knjig, avdio in video posnetki ter informacije o novostih. Vse pa je razvrščeno glede na starost bralcev (od 18 let pa vse do manj kot 7). Spletna stran je vsekakor tudi dober vir za učitelje, ki želijo spodbujati otroke k branju književnosti.

Pri nas praznujemo svetovni dan knjige 23. aprila.

Poročilo o konferenci: Jezik stroke: izzivi in perspektive

2011-02-26T19:44:00.000+01:00

V Beogradu je 4. in 5. februarja 2011 potekala druga mednarodna konferenca z naslovom Jezik stroke: izzivi in perspektive. Zanimiva in vsebinsko bogata konferenca, ki jo je na Filozofski fakulteti organiziralo Srbsko društvo za tuje jezike in književnosti, je ponudila šest plenarnih predavanj. Na njih so ugledni strokovnjaki iz akademskega sveta in predstavnika dveh založb (Oxford University Press in Cambridge University Press) predstavili svoje raziskave in izkušnje na področju poučevanja jezika stroke.

Po plenarnih predavanjih, ki so odprla dopoldanski in popoldanski del konference, so udeleženci lahko prisluhnili predstavitvam prispevkov v različnih sekcijah. Te so bile namenjene prikazu metodologije poučevanja, razvijanja učnih materialov, programiranja pri poučevanju, samostojnega učenja, izobraževanja učiteljev, tehnik učenja, testiranja in evalvacije ter poučevanja jezika stroke na začetni stopnji.

Predstavitve prispevkov so potrdile široko mednarodno dejavnost organizatorja konference, saj so poleg predavateljev iz bivše skupne države svoje delo, poglede na strokovni jezik in tendence v njem predstavili sodelujoči iz naslednjih držav: Avstrija, Bolgarija, Ciper, Francija, Indija, Irak, Iran, Italija, Pakistan, Poljska, Romunija, Rusija, Savdska Arabija, Španija, Ukrajina,Velika Britanija in ZDA. Sam izbor jezika predstavitev, ki jih je bilo na programu kar 137, je potrdil, da se organizator tudi v praksi zaveda pomena večjezičnosti: udeleženci so namreč svoje prispevke lahko predstavili v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, srbskem in španskem jeziku.

Bogat nabor predstavljenih vsebin in izmenjava izkušenj med predavatelji je potrdila uspeh konference, ki jo lahko označimo kot zelo plodno, učinkovito in koristno za nadaljnji razvoj poučevanja različnih strokovnih jezikov.

Nives Lenassi

Ura Zemlje 2011

2011-02-14T21:43:00.003+01:00

V soboto 26. marca 2011 se lahko pridružite akciji Ura Zemlje in prispevate k dvigu zavesti o varovanju našega planeta.

Sociološke teme

2011-01-30T08:42:00.005+01:00

The Sociological Images je spletna stran, ki bo prišla zelo prav vsem, ki v svoja gradiva vključujemo družboslovne teme. Na tej spletni strani bomo našli zanimive prikaze, ki pridejo zelo prav pri utrjevanju jezika, s katerim opisujemo prikaze, slikovno gradivo pa tudi vsebine, ki raznetijo debato. Avtorici, Lisa Wade in Gwen Sharp, namreč s kratkimi razpravami slikovnega gradiva poskušata razvijati sociološko razpravo med bralstvom. Njune razprave so še posebej primerne za delo z dijaki in študenti (nekaj idej o didaktični rabi teh gradiv lahko najdemo tu). Avtorici sta se poskusili tudi v pripravi video predavanj, ki lahko pridejo prav tudi pri razvijanju spretnosti pisanja zapiskov ali preverjanju slušnega razumevanja. Opozorita tudi na časopis Contexts Ameriškega združenja sociologov, ki je na voljo tudi v bazi Proquest.

Vsebina prispevkov se sicer v glavnem osredotoča na ZDA (vsaj na prvi pogled se zdi tako), vendar se najdejo podatki tudi še za kakšen drugi del sveta (npr. uporaba opičjih potez v irski karikaturi). Jezik je zahtevnejši (C1 in več), vendar z malce truda lahko krajša besedila hitro prilagodimo tudi ravni B2.
Priporočam.

Tudi New York Times je odličen vir gradiv za sociološke razprave. Marsikatera ima tudi multimedijski prikaz, ki obogati razpravo. Npr. članek z naslovom "For the Unemployed, the Day Stacks Up Differently" in spremljajoča multimedija. Več podobnih člankov in multimedijskih prikazov lahko najdemo tu. Sicer pa lahko najdemo marsikaj koristnega in zanimivega tudi na strani The Learning Network. Precej je koristnih gradiv, ki jih z lahkoto prilagodimo svojim potrebam. Odlično izhodišče za iskanje po temah je tu, pripravljena gradiva za učitelje in dijake/študente so tu, besede dneva pa tu. Stran pa vključuje še vrsto kvizov, povezanih z dnevnimi novicami. Priporočam.

Ljubljanski izlet v kvalitativne raziskovalne vode

2011-01-26T13:06:00.001+01:00

Paralelno z delavnico v sončnem Portorožu je v soboto 22.12.2010 v Ljubljani potekala delavnica "Kvalitativne metode raziskovanja".

Odlično predstavitev s praktičnimi primeri in odgovore na naša številna vprašanja nam je podala dr. Karmen Erjavec s Fakultete za družbene vede. Ugotovile smo, da je bila delavnica zelo koristna za poglobitev znanj o raziskovanju. Motivirala nas je za še bolj strokovna raziskovanja ter prebudila zanimanje za nadaljnje izobraževanje na tem področju. Tudi v Ljubljani je bilo vzdušje izjemno prijetno. Debati pa ni bilo konca...

Maja

Razvijajoči se jezik

2011-01-24T21:23:00.001+01:00

Britanska knjižnica v Londonu trenutno gosti kar nekaj zanimivih razstav:

Povezave do posameznih razstav so dodane, mogoče le par besed o zadnji razstavi na seznamu. Gre seveda za razstavo, ki bo zanimiva za vse jezikoslovce. Njena spletna stran poleg osnovnih informacij ponuja tudi igrice, podate o prireditvah, zapise v blogu in podobno. Še posebej priporočam podkaste, med njimi namreč lahko najdemo zanimive intervjuje z ljudmi kot so David Crystal, Saul Wiliams in Steven Pinker kot tudi okrogle mize o angleščini kot svetovnem jeziku ter o tem, kako delujejo vici. Vse podkaste najdere na tej strani.

Če si boste katero od razstav ogledali, bomo hvaležni, če nam boste kaj o videnem poročali.

Izlet v kvalitativne raziskovalne vode

2011-01-24T08:54:00.004+01:00

Krasna sončna sobota je bila ta vikend v Portorožu - kar nekaj SDUTSJevk nas jo je izkoristilo za sprehod po kavalitativnih metodah raziskovanja pod vodstvom dr. Eve Podovšovnik Axellson.
Za kaj gre pri kvalitativnih raziskavah? Kako se jih lotit, kako zastaviti raziskovalni problem in kako do podatkov? Na kaj biti pozoren pri analizi, kategoriziranju, interpretiranju ter dokumentiranju? Kam po natančnejše napotke?
Nadvse uporaben, zanimiv in prijeten pregled osnov - čudovit dan, super družba! Evo nas:

O napravi, ki najde 3x več tumorjev na dojki, in zakaj o tem nič ne vemo

2011-01-08T13:57:00.002+01:00

V spomin na Vesno P. in v opomin vsem nam.

Moodle, domače naloge in poštenost

2010-12-25T20:23:00.002+01:00

Moodle je kot podpora predmetom med študenti dobro sprejet. Današnja izkušnja pa mi je pokazala, da je moodle dejansko tudi orodje, ki učitelje podpira v boju proti plagiatorstvu.

Pretekle dneve sem namreč gradila jezikovni korpus iz domačih nalog, ki sta jih dve generaciji študentov nalagali v moodle. Zbrala sem jih okoli 70 na isto temo. Majhen, a obetajoč korpus. Po nekajdnevnem čiščenju besedil sem končno uvozila besedila v konkordančnik. Kot se spodobi, sem se prvo lotila priprave seznama uporabljenih besed, potem pa njihove primerjave z referenčnim korpusom, da bi našla ključne besede. Te naj bi mi kaj več povedale o značilnostih jezika usvajanja mojih študentov. Ko pa sem prvič kliknila na pogosto besedo in so se mi izpisale konkordančne vrstice konteksta, sem opazila vzorec, ki se je kar na nekaj mestih ponavljal. Zgroženo sem ugotovila, da je kar 15 študentov (tj. 20%!) tesno sodelovalo pri pisanju naloge - znotraj iste generacije kot tudi medgeneracijsko.

Sem naivna, bi lahko rekli in bi verjetno imeli prav, ampak res sem verjela, da si ne bodo upali prepisovati, saj se domače naloge shranijo v moodlu. Postanejo dokazno gradivo. Tega moji študenti niso razumeli. Odslej bom pred popravo domačih nalog, ki jih študenti naložijo v moodle, vedno preverila, ali je bilo kaj prepisovanja med njimi.

Seveda, lahko preverite situacijo tudi vi - med vašimi študenti. Zelo preprosto je. Pravzaprav morate samo shraniti domače naloge svojih študentov kot navadna besedila (format .txt - lahko pa študentom naročite, da naj svoje naloge oddajo že v tem formatu) in jih odpreti v brezplačnem konkordančniku AntConc. Potem samo poiščete kakšno pogosto besedo kot npr. člen the, sortirate besede na prvo desno, potem še na drugo in tretjo desno. Verjemite, v hipu boste videli, kdo je s kom sodeloval. (Strategije sodelovanja so običajno preproste: zamenjava imena avtorja, zamenjava imen proučevanih pojavov, zamenjava veznikov, zamenjava manjšega števila besed, dodani vezniki in podobno. Zelo nedomiselno.)

Ja, sedaj pa se bo potrebno odločiti, ali je strateško bolje prijaviti študente zaradi disciplinskega prekrška ali pa jih priviti na kakšen drugi način, npr. z javnim opozorilom.

Ja, moja raziskava pa je šla po gobe - vsaj za nekaj časa, ampak to je že druga zgodba.

Naključna najdba - navdih

2010-12-14T18:28:00.001+01:00

Trenutki, ko čisto naključno naletimo na neko vsebino, ki nas prevzame in navdihne, so vsem dragoceni. Tokrat bom kratka: prisluhnite besedam Williama Urryja. Prevzele vas bodo.

P.S.

Ša povezava, ki vam utegne priti prav: Abrahamova pot.

Najnovejši trendi v rabi sodobnih orodij IKT za poučevanje in učenje

2010-11-01T09:33:00.004+01:00

Nekateri že poznate zbirko 100 najpogostejših orodij IKT, ki jih vsako leto zbere Jane Hart. Spodaj si lahko ogledate njeno predstavitev, povezave do orodij in nekaj osnovnih podatkov o njihovi rabi in ceni pa najdete v tabeli na spletni strani http://www.c4lpt.co.uk/recommended/top100-2010.html.

Top100 Tools for Learning 2010

View more presentations from Jane Hart.

Jane Hart pa poroča tudi o trendih, ki jih je opaziti. Tako npr. izpostavi naraščajoči trend rabe orodij, ki so neodvisna od ustanov, v katerih delamo. Gre v glavnem za spletna orodja, ki so prosto dostopna in fleksibilna, primerna tudi za učenje. Uporabniki želimo imeti možnost odločanja o tem, katera orodja bomo uporabili v določeni učni situaciji, zato toge institucialne rešitve vedno manj zadoščajo našim potrebam. Učitelji vedno pogosteje posežemo po nekaterih orodjih tudi zato, ker jih naši dijaki/študenti poznajo in uporabljajo. Gre seveda za orodja, ki so zaradi svoje fleksibilnosti primerna tudi za rabo v učnem procesu. Veliko teh orodij omogoča družabne aktivnosti na spletu: sodelovanje, souporabo dokumentov, datotek, nekih skupnih virov, prenos idej, izkupšenj in podobno. Sodobna orodja tako prvenstveno spodbujajo sodelovalno učenje in ustvarjanje vsebin in interakcijo med vsemi, ki so vključeni v učni proces.

Hartova opozarja tudi na vedno večjo individualizacijo učnega procesa in premik k neformalnemu učenju. Če nas kaj zanima, poiščemo informacije o tem v Googlu ali Wikipediji, na YouTubeu, povprašamo kolege na socialnih mrežah (Twitter, Facebook). Uspeh takšnega poizvedovanja se ne meri v dokončanju neke učne enote ali oceni naloge, ampak v kakovosti in hitrosti zbranih podatkov. (Tu bi dodala, da je tudi zaradi tega pomembno, da svoje učence/dijake/študente navajamo na kritično razmišljanje!)

Hartova svojo razpravo veže na učenje v delovnih organizacijah, to je namreč področje njenega delovanja. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da njena priporočila veljajo tudi za področje formalnega izobraževanju v okviru šolskega sistema. Zato bi morale tako šole kot tudi učitelji spodbujati in podpirati posameznike in skupine pri samostojnem iskanju odgovorov na učna vprašanja in pri reševanju problemov. Seveda niso vsi naši učenic/dijaki/študenti avtonomni, zato pa mora postati avtonomnost cilj, h kateremu jih želimo pripeljati. To pa od nas zahteva premislek. Kaj je tisto v učnem procesu, kar moramo učitelji nadzorovati, spremljati, preverjati in ocenjevati, kaj pa tisto, kar te vsebine dopolnjuje kot potencial, ki razvija avtonomnost naših učencev/dijakov/študentov tako, da jim omogoča večjo kreativnost, sodelovanje, svobodo pri iskanju rešitev.

Poglejte še to sliko: ponazarja učni proces v podjetjih, paralele pa vseeno lahko najdemo tudi z našim delom. Pa še nekaterim med nami je poučevanje v podjetjih glavna dejavnost.

(Vir: C4LPT)

Praznovanje Guy Fawkesove noči v Lewesu

2010-11-01T08:09:00.001+01:00

Če boste s svojimi učenci/dijaki/študenti govorili o "Guy Fawkes Night", ki ga praznujejo 5. novembra v Lewesu v Veliki Britaniji, vam bo ta povezava do fotografij tega praznovanja prišla zelo prav. Wikipedia pa seveda natančno opisuje dogajanje te noči davnega1605.

(Avtor: Paul Standby)

Teden odprtega dostopa

2010-10-23T08:50:00.001+02:00

V tednu med 18. in 24. oktobrom praznujemo teden odprtega dostopa. Prav je, da pristavimo tudi svoj lonček in rečemo kakšno tudi o vlogi odprtega dostopa v našem društvu, saj so odprti dostop do znanja, povezovanje in prenos izkušenj bistvo našega delovanja v Slovenskem društvu učiteljev tujega jezika stroke.

Nekatere članice se še spominjamo dnea, ko smo društvo ustanovili. Bila se je bitka, saj so nas nekateri želeli ustaviti. Me pa smo se želele povezovati z drugimi učitelji tujih jezikov stroke, saj smo na svojih področjih delovale osamljeno, brez strokovne razprave s kolegi, ki bi poznali naše delo. Želele smo prenesti svoje izkušnje in svoje znanje na druge in se od njih še kaj naučiti. Iskali smo dostop do podatkov o strokah, čigar jezike smo poučevali, iskali gradiva, iskali znanje.

Povezovanje, izmenjava izkušenj in znanja so nas vodili tudi takrat, ko smo pred 10 leti oblikovale skupino za problemsko-naravnano učenje. Po Bernardinem predavanju na konferenci IATEFL smo prepoznale potencial tega prisotpa tako za poučevanje tujega jezika stroke kot tudi za naše povezovanje. Skupina v sestavi Bernarda Kosel, Nada Vukadinović, Melita Djurić, Marija Lešnik, Alenka Gvardjančič, Irena Kuštrin, Mojca Jarc, Violeta Jurkovič, Dubravka Celinšek, Lučka Pristavec, Andreja Drobnič in moja malenkost smo v naslednjih petih letih utirale pot problemsko-naravnanemu učenju na svojih področjih, hkrati pa se povezovale in delile znanje in izkušnje. Rastle smo strokovno, timsko in osebno. Z nami tudi naši študenti kot tudi kolegi z vseh vetrov, na katere smo prenesle svoje znanje. Drage kolegice, iskrena hvala!

Tu se je pravzaprav začelo, potem pa človek postane odvisen od odprtosti in povezovanja. O tem pričajo blogi, wikiji, projekti, delavnice, strokovna ter znanstvena srečanja članov našega društva, strokovna revija Scripta Manent, zbirki Inter Alia ter naše SDUTSJ novičke (te imajo odslej novo urednico, Melito Djurić).

Teden odprtega dostopa smo dejansko pričeli že prejšnji konec tedna z Didaktično tržnico, ki smo jo organizirali skupaj s Fakulteto za turistične študije - Turistico (UP). Prispevke kolegic in kolegov si lahko ogledate na spletni strani http://didakticnatrznica.wordpress.com/. Vabljeni k razpravi o njih (kliknite na Oddaj komentar in delite z nami svoje misli)!

V čast tednu odprtega dostopa vam svetujem še zanimivo branje: razpravo bibliotekarjev o terminologiji odprtega gibanja (http://terminologija.blogspot.com/2010/09/odprti-prosti-svobodni-brezplacni.html) - njihove razprave so osvežujoče in zgled vsem nam! Prek bloga LiLoLe pa lahko pristanemo še pri zapisih Dorothee o odprtem dostopu v zadnjem letu. Če bi si ogledali še kakšen video v čast temu tednu, vam svetujemo ogled spodnjih dveh. Živelo povezovanje in prenos znanja! Živela odprtost!

PS
Če bi radi kaj več zvedeli o tednu odprtega dostopa, obiščite spletno stran http://www.openaccessweek.org/

Didaktična tržnica

2010-10-21T09:01:00.002+02:00

V sončnem Portorožu smo se 16. oktobra zbrali na didaktični tržnici, ki je bila je bila skupni projekt FTŠ Turistice in SDUTSJ. V sproščenem vzdušju smo imeli priložnost spoznati številne primere dobrih učnih praks naših kolegic in si tako nabrati novih idej za šolsko leto, ki je pred nami.

Idejni vodji in glavni organizatorki projekta, Šarolti Godnič Vičič, čestitamo za izvrstno zasnovo in izvedbo tržnice, ki bo na željo vseh prisotnih postala stalnica.

Slike in program z didaktične tržnice si lahko ogledate tukaj.

Pridite na didaktično tržnico

2010-10-13T21:48:00.000+02:00

Vabljeni na didaktično tržnico v Portorož, ki bo na FTŠ Turistici v soboto, 16.10.2010 od 9.00 naprej! Didaktična tržnica je skupni projekt FTŠ Turistice in SDUTSJ, saj se obe zavzemata za kakovostni prenos znanja na mlade rodove ter skrbita za strokovno rast učiteljev.

Program:

9.00	Pozdravni nagovor dekanje Fakultete za turistične študije – Turistice doc. dr. Aleksandre Brezovec ter dr. Violete Jurkovič, predsednice Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika
9.10 – 10.10	Skupina A (Turizem)	Zgodovina turizma in uporaba arhivskih gradiv (Tomi Brezovec, UP Turistica) Avtentičnost tipičnih jedi (Gorazd Sedmak, UP Turistica) Terensko delo pri preučevanju trajnostnega turizma (Igor Jurinčič, UP Turistica) Pasti in prednosti ekskurzije v turizmu (Sebastjan Cvetrežnik, UP Turistica) Razprava
9.10 – 10.10	Skupina B (Tuji jezik stroke)	Turistično vodenje po Piranu v nemškem jeziku – Ljudmila Sinkovič (UP Turistica) Turizem na podeželju (Primorska) – Majda Bergoč Stegel (Zaris, Višja strokovna šola Postojna) Prostovoljne dodatne domače naloge kot način motiviranja študentov – Violeta Jurkovič (Fakulteta za pomorstvo in promet, UL) TJS na začetni stopnji italijanščine – vloge učnega prevajanja – Darja Mertelj (Filozofska fakulteta, UL)
10.10 – 10.30	Odmor
10.30 – 11.30	Skupina A (Turizem)	Motivacija za izbirni predmet turizem – Mateja Jere Grmek (OŠ Stična) Ajdovi štruklji in štuča – Ana Godec (Srednja Šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica) Kamniška Veronika v vrtcu – igra vlog – Mojca Krevs (Šolski center Rudolfa Maistra) Krepitev komunikacijskih kompetenc – Flavija Bezeljak (DPZTT s slov. učnim jezikom Ivan Cankar Gorica, Italija) Konflikti in njihovo upravljanje – dr. Janez Mekinc (UP Turistica)
10.30 – 11.30	Skupina B (Tuji jezik stroke)	Moodle pri poučevanju tujega jezika stroke – Polona Vičič (Fakulteta za logistiko, FM) Kreativne metode poučevanja angleščine na področju vinogradništva in vinarstva – Veronika Piccinini (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici) Priprava na sestavo pogajalskega pogovora – Vesna Jevremovič (Doba fakulteta)
11.30 – 11.50	Odmor
11.50 – 12.40	Skupina A (Turizem)	Turizem in nepremična kulturna dediščina – Eleonora Radič in Vanja Prohinar (OŠ Lucija) Pridobitev licence za mladega turističnega vodnika - Tatjana Dominić-Radivojević, Nevenka Šergon Omahen in Keli Jerman (OŠ Ivana Babiča Marezige) Interpretacija narave in mednarodni Comenius regio projekt Feel the nature - Elena Mlakar (Ekonomska šola Brežice) Forma Viva: Primer interpretacije turističnega resursa za različne ciljen skupine – Gregor Balažič (UP Turistica)
11.50 – 12.40	Skupina B (Tuji jezik stroke)	TJS na začetni stopnji italijanščine – naučljivost in preverjanje znanja – Darja Mertelj (Filozofska fakulteta, UL) Učne kartice pri pouku nemščine kot tujega jezika turistične stroke – Marija Trdan Lavrenčič (UP Turistica) Bralni klub kot način spodbujanja razvijanja bralnih navad – Šarolta Godnič Vičič (UP Turistica)
12.45 – 13.15	IKT za potrebe učenja in poučevanja (obe skupini)	Predstavitve malce drugače: Prezi – Saša Planinc (UP Turistica) Kreativno ustvarjanje digitalnih publikacij – Tanja Planinc (UP Turistica) Avdio vodniki – Šarolta Godnič Vičič (UP Turistica)
13.15 – 13.45	Povzetek in zaključek – razprava

Po Didaktični tržnici ste vabljeni na voden ogled razstave ob 100-letnici portoroškega hotela Palace.

Knjige prihodnosti

2010-09-23T21:09:00.001+02:00

Digitalne knjige se mogoče marsikomu zdijo modna muha, njihova prodaja kljub temu še kar naprej raste. Če ste že videli, kaj vse omogoča iPad, potem veste, da bodo spremembe doletele tudi digitalne knjige. Možnosti so neomejene. Nekaj si jih lahko ogledate v spodnjem videu. Res vredno ogleda!

The Future of the Book. from IDEO on Vimeo.

Spremembe napoveduje tudi poročilo sekcije Združenja Knjižničarjev Amerike, ACRL, Futures Thinking for Academic Librarians: Higher Education in 2025. Napovedujejo naslednje možne scenarije:

spremembe na področju izdajanja visokošolskih učbenikov, ki so pretežno tiskana - več priložnosti bomo imeli, da učbenike sestavimo iz odlomkov različnih virov, tako nastala publikacija pa bo omogočala tudi zbiranje komentarjev bralcev (samo poglejte predstavitev založbe FlatWorldKnowledge),
prebirali bomo digitalne knjige: z drugimi bomo lahko delili ne le njihovo vsebino, ampak tudi naše komentarje (video zgoraj),
dostop do orodij, ki bodo študentom omogočala zbiranje virov in njihovo navajanje tudi z mobilnih telefonov,
revije s prostim dostopom bodo zmanjšale razkorak med znanstveniki in praktiki - recenzije bodo lahko pisali vsi bralci
nekateri pa menijo, da se bo razkorak le še povečal,
učili se bomo vsi - tudi po diplomi (to nam pa res ni tuje!),
razlike v računalniški pismenosti med bruci bodo večje: nekateri bodo pravi hekerji, drugi pa potrebni osnov,
večja bo nevarnost spletnega kriminala, kar lahko omeji našo svobodo na spletu, še posebej na univerzah,
večje vključevanje gospodarstva v izobraževanje s sponzoriranjem izbranih vsebin (bodo postavljali tudi zahteve po dobičkonosnosti izobraževanja?).

Se vam kaj od tega zdi možno ali verjetno? Všečno?

Sreča in učenje

2010-09-12T08:29:00.000+02:00

Nekateri že pišejo o tem, kako 18-minutna predavanja na konferencah TED postajajo nekakšna nadomestna univerza. Predavatelji na TED-u vsekakor razkrivajo vsebine, ki so nam pomembne, z nami delijo misli in dognanja, ki nam pomagajo do spoznanj o sebi, drugih in o svetu. Zato se nekateri kar vračamo in vračamo po še.

September je za zaposlene v visokem šolstvu mesec zaključevanja študijskega leta, pisanja poročil in tudi priprav na novo študijsko leto. V razmislek in morebiti za navdih bi rada delila z vami dva predavanja z letošnjega TED-a, ki sem ju danes poslušala. Prvi, Nic Marks, govori o indeksu sreče. Ne, ne govori o tem, kje na lestvici se nahaja Kostarika in kje Slovenija ali kakšna druga država. Govori o tem, kaj lahko storimo za bolj srečen planet. Verjemite, vredno vaših 18 minut.

Drugi govornik, Sugata Mitra, je že marsikomu znan po svojem eksperimentu v Indiji. Računalnike je namreč postavil sredi vasi v najbolj zakotnih krajih (vzidal tako, da so otroci lahko gledali monitor in uporabljali tipkovnico) in pustil času čas. Otroci so se brez navodil in brez učitelja, čisto intuitivno, naučili uporabljati računalnik tako za igro kot za učenje. Tokrat govori o nadaljevanju eksperimenta: o odkrivanju tega, kaj vse se lahko učenci (10-12 letniki) naučijo brez učiteljske podpore. Polno navdiha. Uživajte tudi vi!

E-podpora poučevanju

2010-08-29T09:29:00.001+02:00

Tokratni prispevek govori o IKT orodjih za podporo učnega procesa. Seveda najboljša rešitev je moodle na serverju šole/fakultete (tega pa ni brez dobre volje strokovnjakov za IKT). Obstaja pa še nekaj drugih možnosti, ki jih velja preučiti. Preden se za katero od njih odločite, ne pozabite preveriti, čigava je last vsebina, ki jo ustvarite, in ali jo lahko sploh izvozite. Izvoz vsebine vam omogoči ponovno uporabo narejenega v naslednjem študijskem letu oz. v nekem drugem okolju, njegovo dopolnjevanje in spreminjanje.

Verjetno obstajajo ponudniki brezplačnega gostovanja za moodle tudi v Sloveniji, ampak žal ne vem zanje. V tujini pa so to v glavnem (pogoji se lahko spreminjajo, zato jih le preverite):

Še dve rešitvi, ki pa sta na voljo le v angleščini:

Edmodo - Z Edmodom lahko brezplačno tvorite skupine, jih obveščate s kratkimi sporočili o tekočem dogajanju oz. izmenjujete sporočila z njimi, date jim navodila domače naloge, jih ocenite, delite z njimi povezave, RSS vire in dokumente, lahko pa jim date tudi kakšen vprašalnik, s katerim preverite njihovo znanje ali pridobite njihovo mnenje. Oni pa lahko prebirajo informacije, ki so jim namenjene, oddajajo svoje naloge, sporočajo svoja vprašanja,... Edmodo deluje tudi na mobilnih telefonih. Skupina lahko delje javno ali pa zasebno, nastavitve pa lahko spreminjate tudi sproti - od vsebine do vsebine. Ne morete izvoziti vsebine.
GradeMate - Ponujajo ga v dveh načinih (velja tako za učitelje kot dijake/študente): brezplačnem (omejen na 3 skupine) in plačljivem. Tudi GradeMate omogoča upravljanje domačih nalog (navodila, nalaganje, ocenjevanje), izmenjavo povezav in dokumentov, pisanje zapiskov, razprave, spremljanje dogajanja v razredu s koledarjem. Ne morete izvoziti vsebine.

Vabljeni, da seznama dopolnite!

Iščemo z Jurnom

2010-08-28T22:10:00.001+02:00

Ne vem, zakaj predstavlja ravno tale možic novi iskalnik z imenom JURN. Dejstvo pa je, da išče po člankih 3670 brezplačnih digitalnih znanstvenih revij s področja humanistike in umetnosti ter po poglavjih znanstvenih monografij, ki so na voljo brezplačno. Čeprav je zgrajen na podlagi Googlovega iskalnika, za razliko od Google Scholarja, o rezultatih pove malce manj kot Google Scholar, kar pa ni moteče.

Pa poglejmo še rezultate (sliki spodaj). Google Scholar pokaže vsebine v različnih jezikih, JURN samo v članke angleščini. Število zadetkov je v JURNu seveda precej manjše, zato pa lahko dostopamo do vseh povsem brezplačno. Poskusite še sami in sporočite svoje ugotovitve.

Še tole: EARWORM, ki so ga izdelali pri JURNu pa išče po zvočnih zapisih, video posnetkih, odprtih učnih programih in dokumentarcih. Pride prav. :)

Do glosarja s TermWikijem

2010-08-23T12:34:00.001+02:00

Prevajalce tehničnih in znanstvenih besedil in učitelje tujega jezika stroke nas veže skrb za terminologijo. Vemo vsi, da je ta neločljivi del našega vsakdanjega dela, zato ima večina nas tudi svoje glosarčke. Včasih, vendar zelo redko, ti prerastejo v terminološke slovarje kot je Veliki angleško-slovenski poslovni slovar naše Lidije Šega. Ali pa Slovensko-angleški konfekcijski slovar, Angleško-slovenski slovar konfekcijske tehnologije in Angleško-slovenski prometni slovar naše Metke Brkan. Ali Slovensko-nemška vojaška slovarja Šole za tuje jezike MORS. Včasih glosarji pristanejo na spletu - kot Kemijski slovarček Nade Vukadinović ali pa tisti, ki jih tako dosledno in izčrpno navaja v svoji zbirki Miran Željko. Vsekakor pa področje terminologije ostaja kronično podhranjeno, česar se zavemo vsakič, ko se znajdemo pred terminom, s katerim ne vemo ne kam ne kako.

Ko sem slučajno naletela na spletno stran TermWiki-ja, sem bila nad možnostmi, ki jih ta ponuja za sodelovalno terminološko delo, navdušena. Tisti, ki sodelujejo pri velikih teminoloških projektih ali pa projektih, ki so računalniško dobro podprti (kot npr. iSlovar), bodo nad tem verjetno začudeni. TermWiki je namreč preprosto orodje, ki temelji na Mediawikiju, ki ga uporablja tudi Wikipedija. Njen potencial leži predvsem v njeni odprtosti, tj. v odprtosti, ki omogoča sodelovanje avtorjev. Vsebine lahko prispevamo vsi, za svoj vložek pa smo nagrajeni tako, da lahko izvozimo vse, kar smo vnesli in še dvakrat toliko, če želimo. Nagrada pa je tudi in predvsem v tem, da bomo s svojimi vnosi in uvozom obstoječih glosarčkov (možen uvoz excelovega dokumenta) omogočili nastanek velike terminološke baze podatkov, ki bo vsem omogočila brezplačen dostop do kakovostne razlage terminov kot tudi do njihovih prevodov v različne jezike. TermWiki ima potencial, da preraste v terminološko Wikipedijo. Veljalo bi premisliti o tem, da se mu vsi pridružimo.

Tisti nadobudni, ki bi se raje lotili terminološkega projekta v okviru svojih ustanov, pa lahko TermWiki shranite na serverju svoje ustanove, ga prilagodite in razvijate skupaj s svojimi sodelavci. Če želite več podpore, CSOFT, ki je program razvil, ponuja še dve plačljivi možnosti. Pa sporočite še nam za svoj projekt! :)

Zvok tako in drugače

2010-08-22T16:30:00.001+02:00

Pred časom je o Wolframovem iskalniku že pisala Vida, sedaj bi vam pa rada predstavila novo storitev, ki jo Wolfram ponuja - Wolfram Tones. Gre za spletni program, ki nam omogoča, da ustvarimo kratek zvočni zapis, ki ga lahko shranimo in uporabljamo v svojih podkastih ali na svojih telefonih. Ustvarjanje je zabavno, saj samo klikamo in iščemo zvoke, ki so nam všeč. Lahko prisluhnite moji "mojstrovini" na klavirju in tisti na kitari. ;)

TalkShoe in BlogTalkRadio ponujata možnost, da brezplačno posnamete čisto svojo radijsko oddajo. Glede na to, da njuna storitev ni povsem enaka, velja raziskati, katera od njiju vam bo bolj ustrezala. Sicer pa vam za snemanje zvočnih zapisov še vedno ostaja dobri stari Audacity.

2010-06-30T10:25:00.005+02:00

Delavnica: Spletni razred Moodle in priprava e-gradiv za uspešno kombinirano poučevanje

V začetku junija je Skupina za e-učenje pripravila delavnico na Fakulteti za logistiko v Celju. Zbralo se je osem učiteljic, ki so se naučile, kako se pripravi preprost spletni razred, si ogledale različne možnosti dela v spletnem razredu ter se seznanile s postopkom priprave e-gradiv za uspešno kombinirano poučevanje tujega jezika.

Udeleženke so bile zelo aktivne in dojemljive in upamo, da bodo s pridobljenjim znanjem lahko čimprej izboljšale svoje poučevanje.

Nasvidenje v jeseni, ko je na sporedu nova delavnica o e-učenju na temo korpusov!

Leksikografija

2010-04-26T20:03:00.004+02:00

Če se zanimate za digitalno leksikografijo in bi želeli pobrskati po objavah s tega področja, potem brž na spletno stran OBELEX. Tu namreč od leta 2000 sistematično zbirajo podatke o člankih iz International Journal of Lexicography, Lexicographica, Dictionaries, Lexikos, Euralex-Proceedings ter zbornika International Symposium on Lexicography. Zbranih je že približno 600 del. Iskalnik je zmogljiv in uporaben.

Projekt OBELEX gosti Institut für Deutsche Sprache iz Mannheima.

OBELEX

(Stran se malce bolj počasi nalaga, zato bodite potrpežljivi.)

Vabilo

2010-04-20T22:03:00.004+02:00

Didaktična tržnica

Portorož, sobota 8.5.2010

Poučujete tuji jezik stroke in imate zanimivo ali dobro izkušnjo, ki bi jo delili z drugimi učitelji? Bi želeli prisluhniti zgodbam drugih učiteljev in si nabrali novih idej? Potem pridite na didaktično tržnico Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika in UP Turistice!

Kaj je didaktična tržnica in kaj se bo dogajalo?
Didaktična tržnica je kraj za izmenjavo primerov dobrih učnih praks.
Poučevanje tujega jezika stroke se redkeje znajde v središču pozornosti strokovnih razprav. Učitelji pa vemo, da so raznolikost metod in oblik poučevanja sestavni del naše vsakdanje prakse. Čas je, da o njih spregovorimo.
Primere dobrih učnih praks bomo izmenjevali v skupinah po šest učiteljev. Vsak učitelj bo imel na voljo približno 7 minut za predstavitev in še 5 minut za razpravo. Tako si bomo lahko v 75 minutah nabrali precej novih idej. Po kratki pavzi bomo oblikovali nove skupine in postopek ponovili.
Na didaktični tržnici so dobrodošli tudi tisti učitelji, ki bi kolegom želeli samo prisluhniti. Pridružili se bodo lahko eni od skupin in sodelovali v razpravi.

Teme
1. Aktivne metode pri pouku tujega jezika stroke (Primeri dobre učne prakse)
2. Aktivne metode pri pouku tujega jezika v turizmu (Primeri dobre učne prakse)
3. Aktivne metode v turističnem izobraževanju (Primeri dobre učne prakse)

Programski in organizacijski odbor
Aleksandra Brezovec (UP TURISTICA), Violeta Jurkovič (SDUTSJ), Šarolta Godnič Vičič (UP TURISTICA & SDUTSJ), Nataša Gržinić (CeVIT - Center za vseživljenjsko izobraževanje v turizmu, UP TURISTICA).

Pomembni datumi
Prijava na Didaktično tržnico do: 3.5.2010 na e-naslov Šarolte
Datum Didaktične tržnice: 8.5.2010

Kaj lahko naredimo?

1) Pripravimo kratko predstavitev primera učne prakse, ki se je v učnem procesu izkazala za uspešno. Ta naj bo kratka (največ ena stran) in vključuje:
- naslov,
- ime in priimek,
- predmet in
- kratek opis (Kakšen je bil problem, ki ste ga reševali oz. katero vprašanje/snov ste obravnavali? Kaj ste želeli doseči? Kako ste se te situacije lotevali v preteklosti? Kako ste se problema/situacije lotili sedaj oz. kaj ste spremenili v svojem pristopu? Kakšen je bil rezultat? Kakšen je bil odziv učencev / dijakov / študentov? Kako veste, da ste bili uspešni?)
2) Prijavimo se na didaktično tržnico (do 3.5.2010). Udeležba je brezplačna. (Poznejših prijav ne bomo upoštevali.)
3) Svojo predstavitev razmnožimo (natančno število kopij bomo sporočili do 5.5.2010).
4) Pridemo v Portorož na Didaktično tržnico!

Prisrčno vabljeni!
Organizacijski odbor

P.S.
Začetek tržnice predvidoma ob 9.00, trajanje pa je odvisno števila prijavljenih vsebin. Program bomo sporočili prijavljenim v torek, 4.5.2010.

Zvočni zapisi v nemščini

2010-04-04T08:40:00.002+02:00

Ja, malce hecno je, da pišem o podcastih za jezik, ki ga ne govorim. Tako pač ne morem preveriti ne vsebine in ne kvalitete zapisov. No, nič hudega. Upam namreč, da bodo kolegice in kolegi, ki poučujete nemščino, pustili komentar pod tem zapisom in z nami delili svoje mnenje.

Na spletni strani Univerze v Leedsu sem našla naslednje povezave za podcaste v nemščini:

Veselo brskanje in poslušanje!

Googlove fotografije malce drugače

2010-03-16T20:17:00.002+01:00

Vsi smo že kdaj iskali slike v iskalniku Googla. Ta pa je pred nekaj meseci predstavil novost: iskanje slik in fotografij, ki so vsebinsko povezane - Image swirl.

Tematsko je zaenkrat organiziranih le okrog 200.000 tem, vendar pričakujejo, da jih bo prav kmalu precej več. (Več o projektu lahko preberete v Googlovem blogu.)

Zanimivo je tudi to, da vključujejo tudi nekatere rešitve, ki jih poznamo že iz vizualnega tezavra. Poskusite tudi sami. Spodnja slika ponazarja to, kar sem našla, ko sem iskala slike na temo "Slovenia". (Pazite, iskanje besede "Slovenija" prikliče drugačne slike.)

Razvijanje bralne zmožnosti

2010-03-16T14:42:00.004+01:00

Zanimiva je spletna stran organizacije Extensive Reading Foundation, ki podpira in promovira branje med učitelji in njihovimi učenci in dijaki že od 2003.

Veliko je zanimivih stvari, ki jih lahko tu najdemo. Med njimi tudi dodatek k učnemu okolju Moodle, ki pomaga učiteljem organizirati in spremljati prebrano literaturo ter ponuja vaje za bralno razumevanje knjižic s poenostavljeno angleščino.

Zanimive so tudi povezave ter razprave v njihovem blogu. Vsekakor je stran vredna obiska.

To in ono: varnost na spletu in zanimiva spletna stran

2010-03-06T19:39:00.006+01:00

Sodobne tehnologije nam ponujajo veliko zanimivih rešitev za učenje, prosti čas, igro, zdravje... Pa vendar se zdi, da prevečkrat prezremo dimenzijo velikega brata - tj. možnost, da nekdo spremlja naša dejanja in zbira podatke o njih za namene, ki niso čisto nedolžna. Pri tem smo pa običajno svoj najhujši sovražnik, ko iz nevednosti ali nepazljivosti delimo z vsem svetom informacije, ki razkrivajo mnogo več, kot smo pripravljeni deliti z neznanci.

Sodobne tehnologije uporabljamo tudi pri poučevanju. Opozorimo svoje študente/dijake na pasti spleta in poskušajmo jih zavarovati. Osveščanje je pri varovanju naše zasebnosti ključnega pomena. Več na spletni strani www.safe.si. Poleg napotkov za otroke in starše lahko najdemo napotke tudi za učitelje. Zanimiv je tudi članek Kako klepetati na spletu. Napotki pa bodo prišli prav tudi nam. Kosristna pa se zdi tudi stran http://www2.arnes.si/~bmohor3/ROM/varnost_na_internetu.html. Za konec pa še zanimivo branje iz Frobsa: Scary Stuff Roberta Ellisa Smitha.

Za konec pa nekaj lahkotnega: oglejte si to sliko spodaj. Bi rekli, da je to Moodle? Jaz ne. Bi pa imela takšnega. Vi ne?
Moodle lahko tudi obiščete in si ogledate na tem naslovu: http://www.childrenfirst.nhs.uk/teens/health/getfit/index.php.
Uporabniško ime: guestuser
Geslo: gu35t

Izzivi jezika stroke v 21. stoletju

2010-02-19T19:05:00.003+01:00

Tiste, ki vas na konferenco ni bilo, verjetno zanima, kako je bilo. Z eno besedo: super!

Program je bil bogat. Prispevki so obravnavali različne vidike tujega jezika stroke in njegovega poučevanja:

e-gradiva in didaktiko spletnega poučevanja,
vpliv bolonjske reforme na pouk tujih jezikov stroke,
medkulturno sporazumevanje in sodelovanje študentov z vrstniki po svetu,
analizo potreb, učna gradiva in izdelke študentov,
učne strategije, usvajanje tujih jezikov in njihovo obrabo,
terminologijo,
primere dobre prakse: od pisanja gradiv za poučevanje jezika stroke do aktivnih pristopov k njegovemu poučevanju.

Udeleženci konference so bili zelo aktivni: pa ne samo kot poslušalci. Razprava, ki se je po predstavitvah prispevkov odprla, je bila odkrita in strokovna. Kot se za kritično strokovno skupnost spodobi. Znova in znova smo se vračali k vprašanju statusa tujega jezika stroke v srednjem, višjem in visokošolskem sistemu. Stanje je namreč kritično, mnenja in opozorila strokovnjakov (učiteljev tujega jezika stroke) pa niso zaželjena.

Občutek na konferenci je bil kljub temu dober. Konstruktiven. Veliko je namreč vezi, ki nas povezujejo in nam dajejo moč. In gledali smo naprej - iskali to, kar nam je skupnega in kar nas bo povezovalo še naprej. Slovensko društvo učiteljev tujega jezika stroke se ne da! Slovensko društvo učiteljev tujega jezika stroke gre naprej!

Nekaj utrinkov s konference lahko najdete tu:
Še več fotografij pa v Flickrju.

-----
P.S.
Ena stvar pa je le bila, kako naj rečem? - problematična. Pavze so bile prekratke in zmanjkalo je časa za klepet. Očitno se bomo morali znova zbrati!

Poročilo o udeležbi na delavnici

2010-01-29T12:51:00.004+01:00

"Jezikovna društva in krepitev njihovega medsebojnega sodelovanja"

Gradec, 10. – 11. 12. 2009

Od 10. do 11. decembra 2009 je v Gradcu v Avstriji potekala delavnica v okviru projekta LACS: Jezikovna društva in krepitev njihovega medsebojnega sodelovanja za predstavnike 34 držav članic Centra za moderne jezike v Gradcu. LACS je kratica za Language Associations and Collaborative Support. Delavnice sem se kot predstavnica Slovenije udeležila mag. Saša Podgoršek iz Slovenskega društva učiteljev nemščine, sicer pa zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Center za moderne jezike v Gradcu (ECML) je ustanovil Svet Evrope z osmimi ustanovnimi članicami leta 1994, delovati pa je začel leta 1995. Poslanstvo ECML-ja je vzpodbujanje odličnosti in inovativnosti pri poučevanju jezikov s ciljem medsebojnega razumevanja.

Eno od glavnih dejavnosti, ki jih izvaja ECML, predstavlja organiziranje mednarodnih projektov. Projekti so organizirani v okviru triletnih obdobij, vodijo pa jih mednarodne skupine strokovnjakov. Namenjeni so izobraževalcem učiteljev, raziskovalcem in multiplikatorjem na izbranem področju. Trenutno tečejo projekti tretjega srednjeročnega programa (2008-2011), med katere spada tudi projekt LACS.

Projekt LACS koordinira dr. Terry Lamb, v ožji projektni skupini pa sodelujejo tudi Lučka Pristavec, Janina Zielinska, Sigurborg Jonsdottir in Nicole Thibault. Delavnice v okviru projekta LACS smo se udeležili predvsem člani, člani upravnih odborov in predsedniki jezikovnih društev. Njen glavni cilj je podpiranje medsebojnega povezovanja tako med posameznimi društvi kot tudi s centrom ECML. Pomemben cilj delavnice je tudi diseminacija strokovnih izsledkov in publikacij v centru ECML izvedenih projektov z namenom, da bi dosegli čim večje število učiteljev jezikov na vseh ravneh. Pričakovani rezultati projekta LACS obsegajo še dve področji: izdelavo priročnika za jezikovna društva ter razvoj dejavnosti društev v zvezi z diseminacijo projektov centra ECML in evalvacijo procesov diseminacije v posameznih društvih. Spletna stran projekta LACS: http://lacs.ecml.at/.

Na spletni strani http://www.ecml.at/participants/participants.asp?t=getinvolvedintro so objavljene informacije o možnostih aktivne vključitve v projekte in ostale dejavnosti centra ECML. Razpis za novo programsko obdobje bo izšel predvidoma v novembru 2010 in bo objavljen tudi na spletni strani centra ECML: http://www.ecml.at/.

Saša Podgoršek

Spletna orodja za učitelje

2010-01-01T18:55:00.003+01:00

Nick Peachey nas je že velikokrat navdušil s kakšno dobro idejo. Tokrat nas razveseljuje z opisom zbirke najnovejših spletnih orodij, s katerimi si lahko učitelji pomagamo pri pouku tujih jezikov oz. pri pisanju učnih gradiv za svoje študente/dijake/učence. Gre za knjižico z naslovom Web 2.0 tools for teachers, ki jo prilagam spodaj. Vredna je pozornosti!

Web 2.0 Tools for Teachers

Stigma v svetu znanosti

2009-12-20T19:36:00.003+01:00

Rada bi vas opozorila na razpravo, ki poteka v reviji Journal of English for Academic Purposes. Gre za razpravo o stigmi, s katero se po mnenju J. Flowerdew-ja* soočajo znanstveniki, ki jim angleščina ni materinščina. Avtor pravi, da rojeni govorci ne živijo v strahu, da jih bo kdo kritiziral ali celo smešil zaradi napake v izražanju ali zaradi tega, ker potrebujejo lektorja za svoje besedilo. Prav tako, rojeni govorci ne dobivajo pripomb na svoj prispevek, ki zvenijo takole:

The English needs considerable editing.
English grammar needs revision.
The clarity of the presentation is poor. Many times this is due to grammatical errors (too many to enumerate), but oftentimes the wording is just too difficult to follow.
The manuscript requires considerable editing as many passages are poorly written.
The quality of the language is far below the acceptable minimum level, to such a point that many sentences are simply not understandable. The paper cannot be published as it stands. (str. 71)

Zveni kaj od tega znano? Razprava se je končno začela. **

* Flowerdew, J. (2009). Goffman’s stigma and EAL writers: The author responds to Casanave. Journal of English for Academic Purposes, 8(1): 69-72. (Članek je na spletni strani založnika na voljo brezplačno.)

** Po prvi konferenci, ki je to tematiko obravnavala, bo sledila v letu 2011 še druga.

Medkulturno sporazumevanje

2009-12-06T17:07:00.002+01:00

Zmožnosti medkulturnega sporazumevanja ne moremo razvijati brez usmerjanja pozornosti na procese ustvarjanja drugačnega (v angleščini otherisation). Nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie je na letošnjem TED-u govorila prav o nevarnostih ene same zgodbe. Vredno ogleda!

Sijoče oči

2009-11-19T05:21:00.001+01:00

Vzemite si trenutek in prepustite se Benjaminu Zandru.

Koristne povezave - tako in drugače

2009-11-15T07:59:00.002+01:00

Prebiranje blogov nam je lahko v užitek in sprostitev, lako pa so tudi vir idej, ki jih lahko koristno uporabljamo pri pisanju učnih gradiv. Velika večina blogov se namreč osredotoča na neko (strokovno) področje. Prebiranje blogov strokovnjakov nam tako odpira vrata v strokovno skupnost, čigar jezik poučujemo, v dileme in probleme, s katerimi se soočajo in vrednote, ki si jih delijo. To je pa tisto, kar pri poučevanju tujega jezika stroke predstavlja izhodišče, na katerem lahko gradimo.

Torej dva koristna seznama za nadaljnje brskanje:
- Educational blogs by disciplines
- 100 best higher educational blogs (vzemite naslov z rezervo - je zelo ameriški).

Nekaj koristnih povezav do blogov jezikoslovcev in učiteljev tujih jezikov pa še vedno lahko najdete tudi na spletni strani Language Matters (seznam je bil pred kratkim posodobljen). Če najdete še kakšnega koristnega, sporočite, da ga dam na seznam. :)

Mimogrede, tudi sami lahko naredite takšen seznam za strokovno področje svojih študentov v zelo kratkem času, ko že imate zbrane povezave. Za to uporabite bodisi Netvibes ali Pageflakes. Študentom bodo te strani lahko dobro izhodišče za branje. (Kot primer si lahko ogledate moj Netvibes na temo turizma.) Hvala Saši Sirk za to prekrasno idejo!

Melitino poročilo o delavnici Preverjanje pisnih zmožnosti – Sestavljanje nalog in ocenjevanje

2009-11-08T16:34:00.004+01:00

Verjetno je deževni petek naredil svoje in na delavnici v Poljčah se nas je 6.11. zbralo šest (Lane, Zorka, Manica, Darja, Brigita – nova članica SDUTSJ in jaz) namesto osem. Milka je morala odpovedati udeležbo že par dni prej.

Osnovna šola – višja šola – fakultete; angleški – italijanski – nemški jezik; vse to je bilo treba spraviti na skupni imenovalec. Različne izkušnje iz pisnega preverjanja in konkretna pričakovanja so še dodatno povečale razlike, zato se je število udeleženk izkazalo za realno, saj bi drugače morala uporabiti svoje militantne sposobnosti.

Teoretični del smo popestrili s toplo pizzo, sadjem in kavo, saj je bilo vse vabljivo pri roki ob delovnih mizah. Praktično pisanje testnih nalog smo začeli kreativno, a smo morali našo kreativnost tudi oblikovati v organizirano in prijetno obliko za kandidate. Pisali smo za različne jezike in različne težavnostne stopnje. Zabavno je bilo potem brati italijansko razglednico na A1, angleško poslovno pismo na B2, nemško poročilo na B1, angleški opis na A1/A2, vplivati na težavnostno stopnjo vojaškega pisma itd. Tudi ocenjevali smo, a šele, ko smo zbrali dovolj ocenjevalnih lestvic, da lahko iz njih doma sestavimo takšno ocenjevalno lestvico, ki bo ustrezala našim potrebam in testnim nalogam.

Odmori so kot ponavadi minili delovno ob iskrenju in izmenjavi idej, zato nam je verjetno na koncu zmanjkalo moči, da bi šli k Avseniku. Ene 'fotografke' so zabeležile vzdušje in naredile slike, kjer malo poziramo in kažemo, da nam je fajn. Jaz prilagam tisto, kjer so udeleženke čisto zatopljene v naloge, da me Violeta slučajno ne okrega, da nismo delali, kot se spodobi.

Izpolnjene vprašalnike sem pregledala šele naslednji dan. Naletela sem na pobude o nadaljevalni delavnici. No comments. Blagajničarka Darja me je poslala domov z vrečo plastičnih žličk, kozarcev, neskavo in mi naročala, naj imam to za na morje. Torej, morske deklice …

Melita

Vabilo na delavnico Preverjanje pisnih zmožnosti

2009-10-26T23:07:00.002+01:00

Vabimo vas na delavnico z naslovom Preverjanje pisnih zmožnosti – Sestavljanje testnih nalog in ocenjevanje, ki jo bo vodila mag. Melita Djurić. Delavnica se bo odvijala v petek, 6. novembra 2009, od 13.30 do 18.00 v Centru za usposabljanje MORS v Poljčah na Gorenjskem.

Rok za prijavo na delavnico je 30.10.2009, prijavite pa se lahko po elektronski pošti na naslov info@sdutsj.edus.si. Predvideno maksimalno število udeležencev je 10.

Kotizacija, ki zajema vse delavnične in podelavnične aktivnosti ter prigrizke in kavo med odmori, znaša 30,00 EUR za člane in 40,00 EUR za nečlane.

Vsebina bo zajemala naslednje teme:
• Testne naloge za preverjanje pisnih zmožnosti
• Jezikovne ravni (CEF)
• Ocenjevanje
• Sestavljanje ocenjevalne lestvice
• Primeri testnih nalog in ocenjevalnih lestvic

Za več informacij nam pišite na info@sdutsj.edus.si.

Prisrčno vabljeni!

Teden prostega dostopa

2009-10-24T07:29:00.003+02:00

Ob tednu prostega dostopa do rezultatov raziskav, znanstvenih revij in člankov, tj. do znanja, vas pozivam, da se seznanite z gibanjem za prosti dostop in z vprašanji, s katerimi se ta ukvarja.

Vedno je več posameznikov in tudi univerz, ki odpirajo dostop do rezultatov svojega dela. Bomo tudi mi med njimi? Odprta družba je lahko temelj tudi naše prihodnosti.

Nekaj korsitnih povezav
Open access week
Wikipedia: Open access publishing
SPARC Europe
Science Commons
CC Learn
Directory of Open Access Journals

Video in zvočni zapisi tudi na LSE

2009-10-17T09:50:00.003+02:00

Zavidljiv je seznam predavanj gostov, ki je na voljo na spletni strani London School of Economics and Political Science. Na voljo so kot video posnetki in/ali zvočni zapisi, za marsikaterega med njimi pa obstaja tudi transkripcija. Priporočam.

Delavnica Spletna stran za vsakega učitelja tujega jezika

2009-10-11T23:36:00.004+02:00

V petek so v Mariboru udeleženke delavnice o e-učenju pokazale, kaj je delovna vnema in kako se izmenjavajo dobre ideje. En dan kasneje jih je nekaj že postavilo svoje spletne strani z gradivi za učence. Bravo udeleženke!

Spodaj je fotoaparat uspel ujeti del družbe ob zaključku delavnice.

TED

2009-10-04T07:26:00.003+02:00

V forumu društva smo že omenjali kratka predavanja, ki se zbirajo na spletni strani "TED - Ideas worth spreading". Glede na to, da se je teh predavanj nabralo že zelo veliko, vam bo mogoče lažje iskati po tematsko organiziranem seznamu na spletni strani Jeffa Mummerta ali še bolje v exhibitu, ki ga je oblikoval Tom Woodward. Tisti, ki imate radi preglednice, tu je še seznam v Google.docs. Povezave do teh strani sem našla v blogu Larryja Ferlazza.

Ostaja pa vprašanje, kako uporabiti ta predavanja v razredu. Na tem področju je narejenega preceh manj. Nekaj idej (predzanje B2 in več):

predavanje lahko vključite v svoj blog kot dopolnilo svojemu komentarju (kot sem to naredila v tem blogu že sama)
video lahko naložite v svoj moodle in prosite svoje dijake ali študente, da si video ogledajo doma (domača naloga) in pokomentirajo (pisno ali v razpravi naslednjo uro).
dijaki/študenti napišejo obnovo vsebine videa. Npr. v predstavitvi Isabelle Allende se skrivajo kar tri fascinantne zgodbe (začetek vsake je označen, če se s kurzorjem približate črti, ki meri čas predstavitve)
po ogledu videa dijaki oz. študenti lahko opišejo osebnost govorca: npr. Amy Tan v svoji predstavitvi o kreativnosti, razkrije tudi nekaj o svojem življenju in pogledu na svet, ki nam razkrije, kakšna je kot osebnost
iz vsebine predstavitve izluščite idejo in jo oblikujete v navodila za pisanje razpravljalnega eseja. Npr. Benjamin Wallace govori o ceni sreče, Dan Gilbert pa o naših pričakovanjih - prosite študente, da po ogledu videa napišejo esej o sreči
bolj zahtevna variacija zgornje ideje: Dan Pinker v svoji predstavitvi o motivaciji pravi, da korenček in palica motivirata le takrat, ko gre za preproste probleme, ki pri reševanju ne zahtevajo bolj zahtevnih miselnih operacij. Idejo lahko aplicirate na področje poslovnega sveta, kjer se finančni sistemi sesuvajo, ker visoke finančne nagrade (korenček) managerjem niso zagotovile dobrih finančnih rezultatov. Lahko jo povežete z učnim procesom in vplivom ocene oz. kreditov na znanje diplomantov
desno od videa (v zgornjem desnem kotu) lahko kliknemo na transkripcijo predavanja. Besedilo lahko prekopiramo in natisnemo za naše študente. Besedilo nam seveda omogoča, 1) da obdelamo neznane besede, 2) če kliknemo na del transkripcije, se video premakne tja - lahko ponovno poslušamo del, kjer se določena beseda nahaja. 3) Transkripcija je tudi odlično izhodišče za vaje iz intonacije, ki so prav posebnega pomena pri predstavitvah - študenti lahko na glas berejo transkripcijo in svojo intonacijo poskušajo približati govorčevi (npr. intonacija Dana Gilberta)
šest predstavitev lahko gledamo s slovenskimi podnapisi - opozorilo: kar nekaj napak sem zasledila, zato dvomim, da je bil prevod zares pregledan
Bill Graziadel ponuja nekaj svojih idej (v glavnem povezave, ki tematiko predstavitve razširjajo in so lahko dobro izhodišče za razprave študentov, ponekod pa tudi vprašanja, s katerimi lahko usmerjamo razpravo študentov)
ko poučujemo retorične spretnosti, lahko proučujemo retorične strategije posameznih govorcev, za razpravo pa lahko uporabimo tudi navodila, ki jih prejmejo govorci TEDa. Najdete jih tu.

Vabljeni, da svoje ideje delite z nami.

Vabilo na delavnico o e-učenju

2009-09-30T22:53:00.003+02:00

Zaradi velikega zanimanja za delavnico o e-učenju z naslovom Spletna stran za vsakega učitelja tujega jezika smo se v Skupini za e-učenje pri SDUTSJ odločili, da jo ponovimo za člane z vzhodnega konca Slovenije. Tako jo zdaj pripravljamo v Mariboru.

Datum delavnice: petek 9.10.2009
Kraj: Fakulteta za gradbeništvo, Smetanova ulica, Maribor

Program delavnice temelji na računalniških spretnostih in znanjih, ki so posebej uporabna za učitelje tujega jezika. Delavnica bo celodnevna, združevala bo predavanja s praktičnim delom.

Za več informacij nam pišite na info@sdutsj.edus.si.

Skupina za e-učenje pri SDUTSJ

Uspešnost visokega šolstva?

2009-08-30T07:45:00.004+02:00

Na Primorski univerzi pospešeno pripravljajo sistem, ki bo vrednotil nepedagoško delo pedagoških delavcev, s ciljem, da bodo rezultati univerzo popeljali na šanghajsko lestvico najuspešnejših univerz v nekaj letih. Sistem seveda pripravljajo s čisto managerskim pristopom in seveda takšni sistemi delujejo po principu korenčka in palice. Kaj drugega od večine managerjev pač ne moremo pričakovati. (V vmesnem obdobju bodo pač posamezne fakultete finančno povsem podhranjene, ampak vse ima svojo ceno, pravijo, kaj ne?)

Ne bi šla v analizo novega sistema, ne bi ponavljala svojih argumentov proti birokratizaciji univerz in pedagoškega dela, saj realnost kaže, da moje besede nimajo nikakršne teže kljub temu, da jih podpiram z ugotovitvami znanstvenih raziskav. V Sloveniji pač moraš biti nekdo, ki ima položaj in moč, da se verjame tvojim besedam - in takrat se jim verjame, četudi so izmišljene.

Sita sem cesarjev brez oblačil, ki pričakujejo občudovanje veličine svojega ega in od pohlepa izmaličene podobe! Zato dovolite, da navedem dva priznana strokovnjaka, ki imata ugled in znanje. Povesta vse, kar vsi vemo, ampak kar managerji in politiki tako radi pozabijo. Pod njune besede se namreč kadarkoli podpišem. Prav je, da veste zanje tudi vi.

Jezik politike

2009-08-08T08:02:00.002+02:00

Ne, poleti nam res ni do politike! Jezik politikov pa je nekaj drugega. MEDO Blog (nima nič z medvedki, gre za blog Macmillan English Dictionary Online) konec vsakega tedna ponuja pregled novic o jeziku in prispevek zaključi z zanimivim video posnetkom (prejšnji teden o jezikoslovju - morate si ga ogledati!). Ta konec tedna ponuja video o jeziku politike - verjamem, da se ta ista vprašanja porajajo tudi vam - ne glede na tuji jezik, ki ga učite. Mogoče vas bo premamilo, da si ogledate tudi drugega z Bryanom Appleyardom, ki je tudi s spletne strani BBC-ja.

Znanstvena konferenca: Izzivi jezika stroke v 21. stoletju

2009-07-07T21:36:00.005+02:00

Vabilo na konferenco
Mobilnost in večja zaposljivost državljanov EU se v sodobni družbi znanja spodbujata tudi preko znanja tujih strokovnih jezikov. Kot članica EU si tudi Slovenija prizadeva za večjo globalno konkurenčno prednost, ki jo bomo dosegli le z dobro uporabo tujih strokovnih jezikov za potrebe sodobnih evropskih poklicev. Prav tako se tudi ob uvedbi bolonjske reforme v visoko šolstvo in ob pripravi Bele knjige o izobraževanju odpirajo vprašanja v zvezi z učenjem in poučevanjem tujega jezika stroke, ki morajo postati del skladne jezikovne politike.

Ob tej priložnosti vas vabimo, da se udeležite konference SDUTSJ, kjer boste imeli priložnost izmenjati izkušnje in strokovna znanja, predstaviti raziskave na področju poučevanja tujih jezikov stroke v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju.

Kje in kdaj
Konferenca bo potekala 5. in 6. februarja 2010 na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana.

Sodelovanje s prispevki
Ker konferenca predstavlja izvrstno priložnost za izmenjavo mnenj, vas vabimo, da sodelujete s svojim prispevkom. Sprejemamo znanstvene in strokovne prispevke ter mnenja in primere dobre prakse.

Pomembni datumi
- rok za prijavo prispevkov in oddajo povzetkov: 30.09.2009 (glej Navodila za oddajo povzetkov spodaj na tej strani)
- rok za oddajo prispevkov: 15.03.2010

Kotizacija
- prijava do 01.12. 2009 za člane SDUTSJ: 30 EUR
- prijava do 01.12. 2009 za nečlane: 40 EUR
- prijava po 01.12. 2009 za člane SDUTSJ: 40 EUR
- prijava po 01.12. 2009 za nečlane: 50 EUR

Informacije
Podrobnejše informacije v zvezi s prijavo prispevkov, kotizacijo in prijavo na konferenco najdete na spletni strani konference.

Centri za samostojno učenje tujih jezikov

2009-06-22T11:25:00.002+02:00

V zadnji številki TESL-EJ lahko najdete zanimiv članek o centrih za samostojno učenje tujih jezikov z naslovom "Self-Access Centers: Maximizing Learners’ Access to Center Resources".

McMurry, Tannen in Anderson ponujajo analizo nekaterih prednosti in pasti spodbujanja avtonomnega učenja tujih jezikov v centrih in predstavita poskus, ki ga je v svojem centru za učenje angleškega jezika ponudila Univerza Brigham Young. Center za učenje angleškega jezika je avtonomno učenje študentov poskušal spodbuditi s pripravo spletne strani, ki omogoča natančno iskanje gradiv in brskanje po njih, ter z uvajalno delavnico. Učna gradiva so tako poleg naslova, avtorja in založbe označili tudi s podatki o mediju, o jezikovni ravni in jezikovni zmožnosti, ki jo posamezno gradivo razvija, in s ključnimi besedami, ki olajšajo iskaje po bazi učnih gradiv. Spletna stran centra se je zdela uporabnikom centra koristna, vendar avtorji povezanosti med njo in samostojnim učenjem tujega jezika niso mogli dokazati. Slednje velja tudi za povezavo med avtonomnim učenjem in uvajalno delavnico. Ta pa se je vseeno izkazala za zelo učinkovito v privabljanju študentov v center.

Ko prebiram članke o spodbujanju avtonomnega učenja študentov in uporabe centrov za samostojno učenje tujih jezikov, se sprašujem, koliko je tu sprenevedanja. Razprave se dejansko vrtijo okrog obiskovanja centrov za samostojno učenje. Vemo, da centre obiskujejo študenti iz najrazličnejših razlogov (tudi za to, da preverijo svojo elektronsko pošto, brskajo po internetu in iščejo vsebine, ki z učenjem tujih jezikov imajo bore malo, poklepetajo in podobno). Vemo tudi, da morajo centri opravičiti svoj obstoj in investicijo v gradiva. Vendar se sprašujem, kako lahko samostojno učenje zreduciramo na uporabo učnih gradiv v centrih za samostojno učenje. Kako se lahko zgražamo, če študenti center uporabljajo le kot knjižnico?

Samostojno učenje je precej bolj zmuzljivo kot nam je to všeč. In prav je tako, saj je vendar samostojno in lahko vključuje karkoli, kjerkoli in kadarkoli. Ne pravim, da so centri neuporabni ali nepomembni, daleč od tega. So le majhen drobec zgodbe o samostojnem učenju. Pomemben, vendar le majhen drobec.

Samo pomislite na to, kako vi sami vzdržujete svoje znanje tujega jezika, kje in kako ga izpopolnjujete. Ali uporabljate centre za samostojno učenje? OK, jih ni. In če bi bili? Tako kot mi, tudi študenti uporabljajo množico različnih virov, ki pa jih je nemogoče omejiti ali definirati v celoti. Pomislimo torej na lastno učenje in razumeli bomo, kakšne so tiste priložnosti, ki jih potrebujejo naši študenti.

Vsem, ki jih zanima samostojno učenje prihodnosti še video iz leta 2002, ki pa ni ničmanj aktualen kot je bil takrat, ko ga je Stephen Downes podal.

Angleščina za medicino

2009-06-13T07:31:00.003+02:00

Jutranja hoja po stopinjah ljudi, ki jih spremljam v Twitterju, me je po ovinkin pripeljala do spletnih strani, ki se ukvarjajo z jezikom medicinske stroke. Prilagam jih za vsak slučaj - mogoče pa komu pridejo prav. :-)

Hospital English
Interet for medical students
Free online medical English resources
English Med
Medical English at UsingEnglish.com

Delavnica - Preverjanje slušne in bralne zmožnosti

2009-06-03T00:38:00.002+02:00

29. maja je mag. Melita Djurić izvedla izvrstno delavnico za naslovom "Preverjanje slušne in bralne zmožnosti pri pouku tujega jezika stroke – Sestavljanje testnih nalog in testa". Udeleženk nas je bilo precej, nekatere s skromnejšimi, nekatere z zelo bogatimi izkušnjami s tega področja.

Melita Djurić nas je korak za korakom vodila skozi:
- podobnosti in posebnosti pri preverjanju branja in poslušanja
- ravni po CEF-u
- vsebino preverjanja
- vrste nalog za preverjanje
- preverjanje uspešnosti vprašanj ter
- preverjanje in ocenjevanje.
Ves čas smo imele dovolj priložnosti za praktično delo in izmenjavo mnenj.

Sporočilo vsem, ki se delavnice niste mogli udeležiti je: ne zamudite drugega dela delavnice, ki bo septembra!

Delavnica v maju

2009-05-10T16:04:00.002+02:00

Vabljeni na delavnico SDUTSJ z naslovom Preverjanje slušne in bralne zmožnosti pri pouku tujega jezika stroke – Sestavljanje testnih nalog in testa, ki jo bo vodila mag. Melita Djurić in se bo odvijala v petek, 29. maja 2009, od 13.00 do 18.00 na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.

Kotizacija: 30,00 EUR za člane in 40,00 EUR za nečlane.

Rok za prijavo in plačilo delavnice je 19.5.209.

Prijava na delavnico na mestu samem ni mogoča, zato vas vljudno prosimo, da se pravočasno prijavite in poravnate kotizacijo.

PBwiki postane PBworks

2009-05-04T22:08:00.005+02:00

Ne bodite presenečeni, ko se vam bo naslov pbwiki.com ali my.pbwiki.com avtomatično spremenil v pbworks.com oz. my.pbworks.com, saj je ta ponudnik brezplačnih wikijev spremenil svoje ime.

Za uporabnike brezplačnih wikijev vse ostaja po starem (če upoštevamo, da so pred par meseci vključili kar nekaj sprememb/izboljšav). Naši wikiji so varni. Precejšnje spremembe v funkcionalnosti pa so doživeli plačljivi wikiji. Organizacija se je pač prilagodila potrebam trga.

Več o tem najdete tu: http://pbworks.com/content/WhyPBworks

Vtisi z aprilske delavnice o e-učenju

2009-04-10T21:54:00.005+02:00

Današnja delavnica o e-učenju je bila dobra priložnost za druženje, izmenjavo znanja in izkušenj. Udeleženci so bili zagreti in nove ideje za delo z učenci so se kar kresale.

Kliknite na spodnjo sličico in si oglejte nekaj ujetih trenutkov.

Vabilo na delavnico "Preverjanje slušne in bralne zmožnosti"

2009-04-06T21:56:00.003+02:00

V okviru načrtovanih letnih dejavnosti našega društva vas vabimo na delavnico z naslovom Preverjanje slušne in bralne zmožnosti pri pouku tujega jezika stroke – Sestavljanje testnih nalog in testa, ki jo bo vodila mag. Melita Djurić. Delavnico se bo odvijala v petek, 24. aprila 2009, od 13.00 do 18.00 na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.

Za več informacij pišite na: info@sdutsj.edus.si

V spomin Timu Johnsu

2009-03-29T15:47:00.002+02:00

Sporočam vam žalostno novico, da je pred kratkim preminil Tim Johns. Marsikdo med nami ga je spoznal na konferenci IATEFL "New challenges in teaching ESP in Slovenia" davnega leta 1998. Se še spomnite njegove delavnice? O "Kibbitzing" je govoril z iskrenostjo in navdušenjem, ki nas je vse prepričal.

Vse od takrat obiskujem njegovo spletno stran in iščem navdih. Vesela sem bila, ko so njegovo idejo prevzeli njegovi kolegi na Univerzi v Birminghamu. Nadaljujejo delo, ki ga je Tim začel. Pa niso edini. Tudi tim, ki izgrajuje Michigan Corpus of Academic Spoken English (MICASE) se zgleduje po Timu in sestavlja nove Kibbitzerje. Ti so učinkovito pedagoško orodje, saj pomagajo študentom do spoznanja o rabi besed. Hvaležna sem mu za to. Kot tudi za konkordančnik, ki sta ga z Mikeom Scottom naredila.

Bil je učitelj, ki je pustil sled, po kateri hodimo in se učimo. Hvaležna sem mu za to.

-----
P.S.
Ob Timovi smrti so se oglasili tudi njegovi tesni sodelavci. Njihove zapise lahko preberete tu.

Delavnica o e-učenju

2009-03-25T22:07:00.002+01:00

Zaradi velikega zanimanja ponovno organiziramo delavnico o e-učenju z naslovom Spletna stran za vsakega učitelja tujega jezika. Datum delavnice je petek 10.4.2009, lokacija pa Fakulteta za upravo, Ljubljana.

Program delavnice temelji na računalniških spretnostih in znanjih, ki so posebej uporabna za učitelje tujega jezika. Cilj delavnice je udeležence naučiti, kako se pripravi preprosto spletno stran za dijake/študente in za širšo javnost, jim pokazati različne možnosti uporabe spletnih strani pri poučevanju ter jim predstaviti prednosti nekaterih spletnih tehnologij.

Za več informacij pišite na: info@sdutsj.edus.si

Predavanje o informacijski pismenosti

2009-03-24T21:51:00.003+01:00

Vabljeni na predavanje z naslovom Informacijska pismenost, ki bo v petek, 27. marca, od 16. do 19. ure v predavalnici 26 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.. Seznanili se boste z:

različnimi tipi informacijskih virov knjižnice,
povezavo kataloga COBISS/OPAC z zbirkami elektronskih revij,
Digitalno knjižnico Univerze v Ljubljani,
možnostmi dostopa do informacijskih virov z različnih lokacij za različne tipe uporabnikov,
strategijami iskanja znanstvenih informacij v različnih zbirkah elektronskih revij,
zbirko Journal Citation Report - iskanje faktorjev vpliva revij in citiranosti del.

Za več informacij pišite na: info@sdutsj.edus.si

wallstalking.org

2009-03-19T21:55:00.003+01:00

S prijatelji smo začeli projekt nabiranja grafitkov... po ulicah, šolah, mestih... Se nam pridružite? Najdete nas tu in tu.

Localizing Ubiquity: an open letter to linguists

2009-03-06T18:49:00.001+01:00

Localizing Ubiquity: an open letter to linguists from mitcho on Vimeo.

Zanimivo branje

2009-02-27T07:50:00.004+01:00

Jezik stroke je vsebinsko in raziskovalno področje, ki ga pokrivajo tudi revije s področja prevajanja. Revija JoSTrans (The Journal of Specialised Translation) se tako ukvarja z različnimi vidiki prevajanja jezika stroke in njegovega poučevanja.

Članki so prosto dostopni. Priporočam.

Language Matters

2009-02-18T09:16:00.004+01:00

Language Matters je spletni bralnik, ki na enem mestu združuje kazala znanstvenih in strokovnih revij s področja jezikoslovja in poučevanja angleškega jezika.

Vabljeni k sooblikovanju bralnika za jezikoslovje in k njegovi uporabi.

Letna skupščina

2009-02-13T23:25:00.002+01:00

Danes smo se člani zbrali na letni skupščini društva, kjer smo ugotavljali, da je za nami zelo plodno leto in pred nami obilica novih načrtov in idej. Člani so poskrbeli za odlično pogostitev in izpostaviti velja slastno torto, ki jo je spekla Nada.

Izšel zbornik Inter Alia 1

2009-02-05T20:34:00.005+01:00

Izšel je zbornik Inter Alia 1 "Jezik stroke in vloga učitelja tujega jezika stroke v slovenskem izobraževalnem prostoru", ki vsebuje prispevke s Posveta ob 10. obletnici SDUTSJ. Zbornik je del naše nove zbirke publikacij Inter Alia.

Vabljeni, da z nami delite svoje vtise ob branju in napišete komentar!

Vabilo na letno skupščino

2009-01-29T13:03:00.003+01:00

Vabljeni na letno skupščino SDUTSJ, ki bo 13.2.2009 ob 16h na FDV.

Poleg običajnih vsebin bo tokrat na dnevnem redu tudi prav posebna točka: ekskurzija članov društva v Bruselj. Ogledali si bomo fotografije in kakšno rekli o naših vtisih in idejah, ki so se porodile v Belgiji.

Prav posebej pomembna točka dnevnega reda je tudi delo društva v letu 2009. Vabljeni vsi, da svoje ideje za projekte društva predstavite in nas ostale prepričate, da v njih sodelujemo ali pa vam priskočimo na pomoč.

Prvi rezultati projekta Znanje tujih jezikov v visokem šolstvu

2008-12-30T20:29:00.002+01:00

Prvi rezultati projekta kažejo, da dosegajo študenti prvih letnikov najvišje rezultate v testih besedišča in slovnice. Malce zaostajajo v bralnem razumevanju. Preverjanje pisnega izražanja in slušnega razumevanja pa kažeta precej drugačno sliko: dosežene ravni v teh dveh testih močno zaostajajo za povprečjem ostalih testov.

Poznavalci razmer ne bodo presenečeni. Razmere, ki so pripeljale do te situacije, so precej kompleksne, to vemo vsi. Škoda le, da podobnih rezultatov iz preteklosti pri nas ni. Šele spremljanje razmer skozi daljše časovno obdobje lahko razkrije pomembnejše trende kot tudi faktorje, ki na to situacijo najbolj vplivajo.

Electronic Village Online 09

2008-12-08T14:21:00.004+01:00

Bliža se novo leto in z njim tradicionalne EVO delavnice. V preteklosti nas je kar nekaj že tam paslo firbec, tkalo nova poznanstva ter nabiralo navdih in IKT znanja. Oglejte si vabilce v nadaljevanju in si postrezite - prepričana sem, da boste našli kaj za vašo dušo. Jaz imam vsako leto isti problem - preveč zanimivega. ;-) Upam, da se srečamo.

The CALL Interest Section of the international TESOL professional association is pleased to offer the opportunity to participate in the Electronic Village Online (EVO) 2009 sessions. This is a professional development project and virtual extension of the TESOL 2009 Convention in Denver, CO . The intended audience for this project includes both TESOL 2009 participants and those who can participate only virtually.

You do not need to be a TESOL member to participate in a free, six-week, wholly online session of the EVO, Jan 12 -Feb 22, 2009. Please visit our Announcement Web page to select one among the various offerings.
http://evosessions.pbwiki.com/Call_for_Participation09

Yours in TESOL,

Dafne Gonzalez
On behalf of
The EVO coordination team

100 najbolj zanimivih jezikovnih blogov

2008-11-25T17:53:00.003+01:00

Top 100 Language Blogs - Lexiophiles

Seznam ni kratek, je pa vsekakor zanimiv. Oglejte si ga in nam povejte, kateri blogi so vam najbolj všeč in zakaj.

Mimogrede, na isti spletni strani lahko najdete tudi nekaj drugih zanimivosti: seznam najbolj razširjenih jezikov s številkami govorcev, seznam največjih napak pri prevodu, seznam podcastov (pa ne samo v angleščini) in še kaj.

Lexophiles najdete torej tu.

Znanje tujih jezikov v visokem šolstvu

2008-10-21T19:34:00.002+02:00

Vabimo vas, da s svojimi študenti sodelujete pri izvedbi projekta Znanje tujih jezikov v visokem šolstvu.

Cilj projekta: Ugotoviti s kakšnim predznanjem tujih jezikov prihajajo novi študenti v visokošolski sistem.

Opis stanja: Podatka o jezikovnem predznanju ne moremo ugotoviti na podlagi maturitetnih ocen. Ta informacija je za učitelje tujih jezikov ključna za:

oblikovanje učnega programa,
načrtovanje izvedbe,
pisanje gradiv,
opravičevanje obstoja tujih jezikov v visokem šolstvu.

Pričakovani rezultati: Podatek o vstopnem znanju študentov bo uporaben za učitelje, študente in Slovensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika (SDUTSJ):

učiteljem zagotavlja primerljivost znanja tujih jezikov po standardih skupnega evropskega okvira;
učitelji bodo lahko svetovali tistim študentom, ki jim učenje tujih jezikov predstavlja težavo;
študentom bo v pomoč pri načrtovanju študija in oceni truda, ki ga bo potrebno vložiti v učenje tujih jezikov;
SDUTSJ bo lahko načrtoval dejavnosti za dvig kakovosti tujejezikovnega izobraževanja in oblikovanje kakovostne tujejezikovne politike v Sloveniji.

DIALANG jezikovni test: To je prosto dostopen in brezplačen test, ki določa raven znanja tujih jezikov po merilih skupnega evropskega okvira. Preverjanje traja približno 90 minut (čas reševanja ni omejen). Potrebujemo računalnik in internetni dostop.

Pri projektu lahko sodelujemo, tudi če razmere na naših fakultetah/visokih šolah preverjanja v računalniški učilnici ne omogočajo. V tem primeru študente pozovemo, da si test namestijo na svoje računalnike, sledijo navodilom in sporočijo rezultat SDUTSJ. Pripravili smo spletno stran, ki jim bo pri tem v pomoč. Najdete jo lahko tu: http://www.sdutsj.edus.si/ZnanjeTJ/index.html

Čas preverjanja: oktober - november 2008.

Vabljeni k sodelovanju!

VABILO

2008-10-07T21:52:00.004+02:00

Slovensko društvo učiteljev tujih strokovnih jezikov vabi na predstavitev znanstvenoraziskovalnih del, ki bo v

petek, 17.10. 2008 ob 17 h

v predavalnici P – 118

na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (Kardeljeva ploščad 17)

PROGRAM

dr. Mihaela Zavašnik (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Analiza potreb učiteljev angleškega strokovnega jezika z vidika njihovih specifičnih sposobnosti v okviru usposabljanja in izpopolnjevanja.

dr. Slavica Čepon (Ekonomska Fakulteta, Ljubljana): Analiza jezikovnih potreb študentov poslovne angleščine na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

mag. Viktorija Osolnik Kunc (Filozofska fakulteta, Ljubljana): Verständlichkeit in der Fachkommunikation: eine Analyse am Beispiel deutscher und slowenischer Verwaltungsschreiben.

Prireditev se bo (v slovenskem jeziku) odvijala v prostorih Ekonomske fakultete v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, predavalnica P – 118, z začetkom ob 17 h in predvidenim zaključkom ob 19 h.

Posamezna predstavitev bo trajala okvirno 20 minut do pol ure, nato bo sledila diskusija.

Toplo vabljeni!