Zadnji petek v avgustu se je naredil
čudovit dan in obetal, da bo tretje,
zdaj že tradicionalno letno strokovno srečanje polepšal z milino poznega
poletja. Obalno zaledje, kjer so nas letos gostile kolegice s Primorske, nas je
pričakalo v sijaju naravne lepote in bogastva zrelih darov zemlje.
Korte, kjer nam je Šarolta ljubeznivo odprla svoj dom in bila čudovita gostiteljica, so v tem jutru skoraj bahavo nastavljale soncu barvasta polkna svojih kamnitih hiš, nanizanih na obronku gričevja, od koder pogled potuje preko neder pobočij, sramežljivo obrnjenih stran od morja in burje, do Nanosa, ki v daljavi ponosno čuva svoje ozemlje.
Na Kortežansko pot mimo vodnih virov izolskega podeželja smo se iz Kort spustili po strmi stezi, ki nas je pripeljala k izviru Pr' Frati, ki poleg značilne zgradbe s pipo za svežo vodo ohranja tudi korito za izpiranje perila in napajanje. Marino Hrvatin, prijazni domačin in poznavalec tamkajšnjih izvirov, nam je pripovedoval o življenju na izolskem podeželju, tesno povezanem z naravnim bogastvom vodnih virov, ki jih ljudje še danes skrbno pazijo. Na sprehodu skozi gozd nas je popeljal proti Cetoram do Fontane P'rila, in ob pogovoru o sodobnem načinu življenja, ki nemalokdaj pozablja na skupno naravno dediščino, je bilo čutiti močno navezanost na zemljo in kulturo obalnega podeželja.
Ko smo se izvili iz soparice gozdne poti in se obrnili proti morju, nas je pričakal dih jemajoč razgled, bleščeče modro morje, v daljavi šahovnica sečoveljskih solin in blag vetrc, ki je valovil trave in ohladil razgreta lica. Pot je vodila mimo oljčnikov in vinogradov, in trnave robidnice in zrele fige kot da so stegovale svoje veje in nemo vabile naj se posladkamo z njihovim nektarjem. Sonce je metalo dolge sence, ko smo se vračale v Korte mimo studenca Žaneštre, ki danes stoji sredi vasi, in občudovale sodobna domovanja, oblečena v izklesan kamen in z razgledom, ki umirja hektičen ritem današnjega časa.
Ponovno smo se spustili v akustično okolje izvira Pr' Frati, kjer smo od gospa Marije in Ernešte izvedeli, kako so nekoč prale in se družile ženske, ki so strmo pot do studenca premagale z lahkotnostjo in polno golido perila na glavi. Njuna pripoved je spomnila na čas, ko je bil brinov pepel dragocenost, ki so si ga lahko privoščile le velike gospe, ki so želele obeliti svoje čipke.
Druženje z domačini smo zaključile v Turističnem društvo Šparžin in si privoščile nakup tradicionalnih domačih dobrot, oljčno olje, vložene olive, marmelade, šalše, pa tudi naravna mila in dišavnice. Hvala vam!
Okrepčane z mineštro z bobiči v oštariji Korte, smo z veseljem sprejele Šaroltino povabilo na popoldansko kavo in pokončale slaščice, ki so jih spekle in prinesle kolegice. V prijetnem okolju Šaroltinega doma, zasanjano zazrte v spokojnost iztekajočega se dne, nas je Nada počastila s svojim petjem, nepozabnim doživetjem, ki se nam je zapisalo v dušo in za katero smo ji neizmerno hvaležne!
Razvajene od vseh lepot dneva, smo pred slovesom prejele še eno darilo - mini razstavo Šaroltinega umetniškega ustvarjanja in kos njenega domačega mila, ki nas bo spominjalo na čudovito druženje.
Zadovoljne, duhovno obogatene in srečne, da se poznamo, smo stisnile v roke Majdine školjkice in se z vejico granatovca zahvalile za prekrasen dan.
Hvala vsem!
Nika