CMEPIUS: Vabilo na mednarodni posvet

CMEPIUS vabi k aktivni udeležbi ali prijavi na mednarodni posvet »KAKOVOST VISOKOŠOLSKEGA UČENJA IN POUČEVANJA«, ki bo v sredo, 6. aprila 2016, na Brdu pri Kranju. Po posvetu bo izdana znanstvena monografija s prispevki aktivnih udeležencev posveta.

Visokošolske učitelje različnih področij in strok, raziskovalce, podporno osebje, študente in ostale VŠ deležnike vabijo, da predstavijo in z udeleženci posveta delijo primere dobre prakse, svoje izkušnje, ugotovitve in izsledke na poti do IZBOLJŠEVANJA PROCESOV UČENJA IN POUČEVANJA V VISOKOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU, kar je tudi tema tokratnega mednarodnega posveta. Rok za oddajo povzetka predstavitve je sreda, 10. februar 2016.

Več tukaj.

Novembrska jezikovalnica

25. novembra zvečer smo se člani dobili v spletni klepetalnici in poslušali kolegico Matejo Dostal, ki nam je predstavila svojo doktorsko nalogo z naslovom Vloga učitelja pri razvijanju tujejezikovne sporazumevalne zmožnosti za poslovne sestanke v angleškem jeziku: primer simulacije poslovnih sestankov.

Mateja je predstavitev odlično pripravila in na koncu tudi odgovarjala na naša vprašanja. Izvedeli smo dosti novega; meni še zdaj odzvanja v ušesih tisto o pomembnosti učiteljeve korektivne povratne informacije.

Čestitke, Mateja!

Konferenca English for Healthcare

24. in 25. oktobra sem bila v Bernu, kjer sem sodelovala na 2nd English for Healthcare Conference, namenjeni  izmenjavi dobre prakse in razpravam o izzivih in potrebah poučevanja strokovne angleščine v zdravstvu (s poudarkom na medicini in zdravstveni negi). Dogodek je organiziralo Evropsko združenje učiteljev tujih jezikov v zdravstvu - EALTHY, katerega članica sem tudi sama. Več o samem dogodku in združenju najdete na spletni strani http://www.ealthy.com/

Aara v jesenskih oblačilih


Zapisala in posnela fotografijo: Majda

Se začne na p...

...a ni Postojna. Sdutsjevke na bližnjem severovzhodu. ;-)

Posvet Kako spodbujati pedagoško odličnost

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je 25. septembra 2015 organiziral posvet Kako spodbujati pedagoško odličnost, ki je bi namenjen diskusiji o kakovosti poučevanja in učenja v visokem šolstvu. Po uvodnih nagovorih prorektorja Univerze v Ljubljani, dr. Gorana Turka, predsednice Komisije za kakovost UL, dr. Marinke Drobnič Košorok in namestnice predstojnice CPI, dr. Veronike Rot Gabrovec sta ddr. Barica Marentič Požarnik in dr. Andreja Lavrič predstavili svojo izkušnjo in glavne ugotovitve delavnic Osnove visokošolske didaktike, izvedenih v okviru projekta KUL (Kakovost – Univerza v Ljubljani; 2013-2015). Poudarili sta ključnost poglobljenega učenja in znanstveno podprtih odločitev visokošolskih učiteljev pri poučevanju. Po diskusiji o pomenu interdisciplinarnosti in povezovanja izkušenj visokošolskih učiteljev -  razmišljujočih raziskovalcev, so nam udeleženci teh delavnic (dr. Vesna Miličić z Biotehniške fakultete UL, dr. Petra Hudler z Medicinske fakultete UL, dr. Peter Kramar s Fakultete za elektrotehniko UL in dr. Veronika Rot Gabrovec s Filozofske fakultete UL) predstavili primere dobre prakse. Navdušili so nas z izvirnimi rešitvami pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju naučenega.  V nadaljevanju posveta sta asist. Marjeta Šarić in dr. Urška Sešek povzeli svojo izkušnjo z izvedbo delavnic Uspešno javno nastopanje v angleščini, Luka Hrovat je predstavil načrte na področju izobraževanj iz visokošolske didaktike za leto 2015-2016 (gl. spletno stran FFUM), Katarina Aškerc s CMEPIUSA pa nas je seznanila s 40. konferenco Improving University Teaching Univerze Harvard, UM in UL junija v Ljubljani in z načrti CMEPIUSA pri spodbujanju mednarodnega povezovanja na področju kakovosti visokošolskega poučevanja in učenja. Razpravljali smo o pomenu refleksije, o izzivih in priložnostih posredovanja in vključevanja povratne informacije v proces poučevanja in učenja in o vrednotenju kakovosti dela visokošolskih učiteljev, ki zadeva vse udeležence (študente, visokošolske učitelje, habilitacijske komisije, centre, komisije za kakovost, ipd.). V razpravi o spodbudah in omejitvah pri svojem delu smo poudarili, kako pomembna je finančno podprta in kontinuirana skrb za izobraževanje visokošolskih učiteljev, saj nas takšne izkušnje povezujejo in plemenitijo. Sklenili smo z mislijo, da je za spodbujanje pedagoške odličnosti pomembna enotnost stališč v stikih s javnostmi, ki ni dovolj seznanjena s tovrstno problematiko, zato smo pozdravili pobudo za oblikovanje zapisa o glavnih spoznanjih posveta.

Zapisala: Mateja

Še en vtis s predavanja dr. Vesne Vuk Godina

Poleg tega, da se že dlje časa soočamo s funkcionalno nepismenimi študenti, je dr. Godina uvodoma pojasnila pomembno vlogo šole v njeni družbeni funkciji in še posebej  poudarila, da je vzgoja le del socializacijskega procesa, ki v reprodukcijski družbi poleg naravnega prirastka omogoča družbeni  obstoj in razmerja, nadrejena dobrobiti posameznika.

Ugotavljamo lahko, da se v smislu znanja soočamo z izkoreninjeno generacijo otrok in to v času, ko v svetu vlada znanje, ne kapital. Sodobni kapitalizem korporativnega značaja temelji na zahodnjaški ekonomski logiki, ki se je začela razvijati s temeljnim vprašanjem vodenja korporacij.  Paralelni sistem šolstva v ZDA in Veliki Britaniji s prevladujočim konceptom upravljanja znanja v zasebnih šolah zagotavlja  usposobljene profesionalce, menedžerje, ki lahko s prevlado znanja nad principi proste tržne ekonomije upravljajo s korporacijami.

Da bi kot učitelji in pedagogi, katerih glavna vloga  je prenos znanja, uspešno poučevali današnje generacije študentov, je predvsem pomembno razumeti, kako študenti funkcionirajo v okviru postavljenih pravil in jasno določene nadrejenosti. Znotraj treh skupin – socialno kompetentnih, heteronomnih in patološko narcisističnih študentov –  so prepoznavne posamezne tipološke značilnosti, od (i) avtonomnega odločanja, preko (ii) družbene podredljivosti  do (iii) infantilnega egocentrizma in nerealne ideje o lastni izjemnosti.

Današnje metode poučevanja so naravnane na prvi tip socialno kompetentnih študentov (strokovno »self-directed«) in so zato za celotno generacijo neuspešne. Z njimi se v šolstvu žal najmanj ukvarjamo.

Po nekaterih študijah naj bi druga skupina, tako imenovani heteronomni posamezniki, predstavljala med 45 in 90 odstotkov Slovencev. V stroki poimenovani »other-directed«, se prilagajo zunanjim zahtevam in mnenju drugih. Tu je potrebno zasesti vrednostno mesto »pomembnega drugega«, tudi z akademskim diskurzom in jasno postavljeno hierarhijo in pravili.

V tretjo skupino sodijo študenti z značilnostmi patološkega narcisa, kjer ukinjeno ugodje sicer telesno odraslih posameznikov vodi v kršenje pravil. Značilnosti, kot so funkcionalna neodraslost, verbalna neobvladljivost in podaljšan infantilizem, se kažejo v pomanjkanju morale, skrivljenih  verbalnih označbah, nerealnih pričakovanjih in pomanjkanju socialnih veščin. Zlasti tu odpadejo tradicionalni ukrepi in moralne nagrade, saj te temeljijo na ideji kaj je »prav« in ne na »grandioznem jazu«. Njihov preračunljivi um se poslužuje strategij, kako se izogniti kazni in priti do nagrade, zato lahko le socialna situacija, ki se jim tudi splača, vzbudi njihov interes.

Kako se torej spopasti in postaviti pravila igre tako, da jih bodo študenti  sprejeli? Dr. Godina pravi, da s poznavanjem principov funkcioniranja današnjih generacij ter doslednim uveljavljanjem pravil glede standardov znanja. Med znanjem in neznanjem ni demokracije, med učitelji in študenti ni enakopravnih odnosov, temveč mora biti postavljen jasen odnos nadrejenosti in reda, ki ga zastopa učitelj. Zavedati se moramo, da kot učitelji in pedagogi lahko zasedamo le mesto vednosti, ne pa varnosti (država) ali ugodja, ki ga nudi partnerstvo. Zagotavljanje vlade vednosti je nediskutabilno in edini legitimni način.


Zapisala: Nika

Spletni Dialang

Nekateri svoje študente napotimo na spletno stran Dialanga in jih prosimo, da ugotovijo raven svojega znanja tujih jezikov. Običajno prihaja do manjših zapletov zaradi varnostnih nastavitev računalnikov ali pa zaradi nerodnosti naših študentov.

Dobra novica vsem: Univerza v Lancastru je testno ponudila Spletni Dialang. Ni potrebno nič shraniti, nič nastaviti. Priporočajo uporabo brskalnika Chrome, ampak zdi se, da tudi v Firefoxu dobro dela.

Srečno!

Predavanje dr. Vesne Vuk Godina

Dr. Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja, kolumnistka, pisateljica in profesorica, je na povabilo našega društva izvedla predavanje, ki mu je sledila tudi diskusija. Predavanje je obravnavalo perečo problematiko, s katero se danes soočamo učitelji: kako sodelovati s študenti, kako jih poučevati, kako obdržati avtoriteto in hkrati motivirati za delo oziroma učenje. Po kritični analizi šolskega sistema in družbe v Sloveniji in svetu ter skozi razlage procesa socializacije in vzgoje, formiranja osnovnih značilnosti oseb v odnosu do sebe, drugih, družbe ter življenjskih vrednot, je definirala tri tipe ter identificirala najbolj pogoste značilnosti naših študentov. Na osnovi te tipologije nam je svetovala metode za motiviranje današnjih generacij študentov in za ohranjanje lastne avtoritete. Po štiriurnem zelo zanimivem predavanju (brez odmora) je sledila tudi diskusija. Med udeleženci je bilo čutiti veliko zadovoljstvo ob spoznanju, da s svojimi problemi nismo sami in da rešitve za spopadanje z izzivi pri poučevanju novih generacij vendarle obstajajo.

Zapisala: Maja
   

Izdali smo prvo društveno znanstveno monografijo

Z veseljem sporočamo, da je prva spletna znanstvena monografija Raziskovanje tujih jezikov stroke v Sloveniji (2015), ki bo izdana v sklopu založniške dejavnosti našega društva, dokončana. Menimo, da jo je potrebno razumeti kot ključen prispevek k uveljavitvi našega raziskovalnega področja, ki na enem mestu združuje del raziskovalnega znanja s področja slovenskih raziskav TJS, obenem pa znotraj širšega področja poučevanja tujih jezikov predstavlja poučevanje TJS kot na raziskavah utemeljeno raziskovalno poddisciplino.

Naša prva znanstvena monografija prinaša šest izvirnih znanstvenih prispevkov, od tega dva avtoric-visokošolskih učiteljic nemščine kot TJS ter štiri prispevke avtoric-visokošolskih učiteljic angleščine kot TJS, in sicer Čepon,  Dostal, Jurkovič, Podgoršek, Plos in Puklavec  ter Vičič in Jurančič.

V njej so predstavljene teme in raziskovalne metodologije, ki so zanimive visokošolskim učiteljicam-raziskovalkam na področju TJS v Sloveniji. Prispevki bodo nedvomno zanimivi tako izkušenim učiteljem in raziskovalcem kot tudi tistim, ki se šele podajajo na pot samostojnega raziskovanja ali poučevanja TJS.

Zbiranje podatkov v izobraževanju (Learning Analytics)

Eno krasno predavanje z letošnjega kranjskogorskega Sirikta – Bart Carlo Rientes, Open University, o zbiranju podatkov v izobraževanju.
200.000 študentov ima Open University. Vsak petek brišejo podatke, da se v njih ne utopijo. 

 Kakšne zaključke lahko potegnemo iz podatkov, ki se tako pogosto zbirajo in analizirajo vsepovsod?

Zanimiv poskus globalnega pregleda je spletna strani LACE  (Learning Analytics Community Exchange), ki zaključke z vseh vetrov razvršča v odnosu do predpostavk na pozitivne, negativne in nevtralne.

V nadaljevanju Rietes predstavi  zanimive ugotovitve analiz iz Open University; ena je npr. povezava med aktivnostmi v posameznih modulih, učnimi učinki in zadovoljstvom učencem. Konstruktivistično naravnani moduli z veliko interakcije dosegajo boljše učne učinke – in slabše ocene zadovoljstva. Moduli, kjer je potrebno veliko prebrati in reproducirati, so ocenjeni bolje, a imajo slabše učne učinke. Ni povsem nepričakovano, kaj?  Lažje poti so bolj priljubljene. :-)
Splača se sprehoditi po programu konference – vsi posnetki so na voljo.

Berimo: Poučevanje v digitalni dobi

Kako se učimo? Kako poučujemo? Kako je to potekalo nekoč? Kako je to danes? V kakšno smer se odvija prihodnost? Kaj je smiselno početi v razredu? Kaj na daljavo? Kako konstruktivno presojati možno, smiselno in potrebno?

Za vsakega pedagoga hudo uporaben odprtodostopni učbenik Tonya Batesa, ki te poglavje za poglavjem opremi s smernicami za informirane in argumentirane odločitve. Lahko bereš po vrsti ali po želji. Jaz grem od začetka in ne izpuščam strani. Všeč mi je, ker se avtor ne ustavi pri kaj vse se da, ampak kako to, kar se danes da, smiselno izkoristiti glede na dosedaj zbrano znanje in izkušnje.