Iščemo z Jurnom

Ne vem, zakaj predstavlja ravno tale možic novi iskalnik z imenom JURN. Dejstvo pa je, da išče po člankih 3670 brezplačnih digitalnih znanstvenih revij s področja humanistike in umetnosti ter po poglavjih znanstvenih monografij, ki so na voljo brezplačno. Čeprav je zgrajen na podlagi Googlovega iskalnika, za razliko od Google Scholarja, o rezultatih pove malce manj kot Google Scholar, kar pa ni moteče.

Pa poglejmo še rezultate (sliki spodaj). Google Scholar pokaže vsebine v različnih jezikih, JURN samo v članke angleščini. Število zadetkov je v JURNu seveda precej manjše, zato pa lahko dostopamo do vseh povsem brezplačno. Poskusite še sami in sporočite svoje ugotovitve.

Še tole: EARWORM, ki so ga izdelali pri JURNu pa išče po zvočnih zapisih, video posnetkih, odprtih učnih programih in dokumentarcih. Pride prav. :)

Do glosarja s TermWikijem

Prevajalce tehničnih in znanstvenih besedil in učitelje tujega jezika stroke nas veže skrb za terminologijo. Vemo vsi, da je ta neločljivi del našega vsakdanjega dela, zato ima večina nas tudi svoje glosarčke. Včasih, vendar zelo redko, ti prerastejo v terminološke slovarje kot je Veliki angleško-slovenski poslovni slovar naše Lidije Šega. Ali pa Slovensko-angleški konfekcijski slovar, Angleško-slovenski slovar konfekcijske tehnologije in Angleško-slovenski prometni slovar naše Metke Brkan. Ali Slovensko-nemška vojaška slovarja  Šole za tuje jezike MORS. Včasih glosarji pristanejo na spletu - kot Kemijski slovarček Nade Vukadinović ali pa tisti, ki jih tako dosledno in izčrpno navaja v svoji zbirki Miran Željko. Vsekakor pa področje terminologije ostaja kronično podhranjeno, česar se zavemo vsakič, ko se znajdemo pred terminom, s katerim ne vemo ne kam ne kako.

Ko sem slučajno naletela na spletno stran TermWiki-ja, sem bila nad možnostmi, ki jih ta ponuja za sodelovalno terminološko delo, navdušena. Tisti, ki sodelujejo pri velikih teminoloških projektih ali pa projektih, ki so računalniško dobro podprti (kot npr. iSlovar), bodo nad tem verjetno začudeni. TermWiki je namreč preprosto orodje, ki temelji na Mediawikiju, ki ga uporablja tudi Wikipedija. Njen potencial leži predvsem v njeni odprtosti, tj. v odprtosti, ki omogoča sodelovanje avtorjev. Vsebine lahko prispevamo vsi, za svoj vložek pa smo nagrajeni tako, da lahko izvozimo vse, kar smo vnesli in še dvakrat toliko, če želimo. Nagrada pa je tudi in predvsem v tem, da bomo s svojimi vnosi in uvozom obstoječih glosarčkov (možen uvoz excelovega dokumenta) omogočili nastanek velike terminološke baze podatkov, ki bo vsem omogočila brezplačen dostop do kakovostne razlage terminov kot tudi do njihovih prevodov v različne jezike. TermWiki ima potencial, da preraste v terminološko Wikipedijo. Veljalo bi premisliti o tem, da se mu vsi pridružimo.

Tisti nadobudni, ki bi se raje lotili terminološkega projekta v okviru svojih ustanov, pa lahko TermWiki shranite na serverju svoje ustanove, ga prilagodite in razvijate skupaj s svojimi sodelavci. Če želite več podpore, CSOFT, ki je program razvil, ponuja še dve plačljivi možnosti. Pa sporočite še nam za svoj projekt! :)

Zvok tako in drugače

Pred časom je o Wolframovem iskalniku že pisala Vida, sedaj bi vam pa rada predstavila novo storitev, ki jo Wolfram ponuja - Wolfram Tones. Gre za spletni program, ki nam omogoča, da ustvarimo kratek zvočni zapis, ki ga lahko shranimo in uporabljamo v svojih podkastih ali na svojih telefonih. Ustvarjanje je zabavno, saj samo klikamo in iščemo zvoke, ki so nam všeč. Lahko prisluhnite moji "mojstrovini" na klavirju in tisti na kitari. ;)

TalkShoe in BlogTalkRadio ponujata možnost, da brezplačno posnamete čisto svojo radijsko oddajo. Glede na to, da njuna storitev ni povsem enaka, velja raziskati, katera od njiju vam bo bolj ustrezala. Sicer pa vam za snemanje zvočnih zapisov še vedno ostaja dobri stari Audacity.

Delavnica: Spletni razred Moodle in priprava e-gradiv za uspešno kombinirano poučevanje

V začetku junija je Skupina za e-učenje pripravila delavnico na Fakulteti za logistiko v Celju. Zbralo se je osem učiteljic, ki so se naučile, kako se pripravi preprost spletni razred, si ogledale različne možnosti dela v spletnem razredu ter se seznanile s postopkom priprave e-gradiv za uspešno kombinirano poučevanje tujega jezika.

Udeleženke so bile zelo aktivne in dojemljive in upamo, da bodo s pridobljenjim znanjem lahko čimprej izboljšale svoje poučevanje.

Nasvidenje v jeseni, ko je na sporedu nova delavnica o e-učenju na temo korpusov!

Leksikografija

Če se zanimate za digitalno leksikografijo in bi želeli pobrskati po objavah s tega področja, potem brž na spletno stran OBELEX. Tu namreč od leta 2000 sistematično zbirajo podatke o člankih iz International Journal of Lexicography, Lexicographica, Dictionaries, Lexikos, Euralex-Proceedings ter zbornika International Symposium on Lexicography. Zbranih je že približno 600 del. Iskalnik je zmogljiv in uporaben.

Projekt OBELEX gosti Institut für Deutsche Sprache iz Mannheima.

OBELEX

(Stran se malce bolj počasi nalaga, zato bodite potrpežljivi.)