10 marec 2011

Iskanje besedil različnih stopenj bralne zahtevnosti

Pisanje gradiv za razvijanje bralne zmožnosti pri tujem jeziku stroke običajno vključuje dolge ure iskanja besedil, ki so po bralni zahtevnosti primerna za zmožnosti naših dijakov in študentov. Na nižjih ravneh jezikovnega znanja je pač potrebno besedila poenostaviti, sicer jih naši dijaki in študenti ne razumejo. Poenostavljanje besedil pa ni ne preprosto ne hitro. Marsikdo med nami se mu zato raje izogne in se namesto razvijanja bralne zmožnosti raje omeji na razvijanje strokovnega besedišča in ponavljanje slovničnih pravil.*
Prav zaradi te situacije bi kolege in kolegice rada opozorila na brskalnik, ki nam je lahko v pomoč pri iskanju manj zahtevnih besedil, ki so primerna za nižje ravni jezikovnega znanja in jih je zato potrebno prilagajati v manjšem obsegu ali pa sploh ne. To je Twurdy.


V čem je njegova prednost? Twurdy išče s pomočjo Googla, vendar pred prikazom zadetkov izračuna tudi bralno zahtevnost najdenih besedil (algoritem izračuna ni razkrit). Tako je vsak zadetek na končnem izpisu obarvan z odtenkom oranžne barve, ki s svojo intenzivnostjo kaže stopnjo zahtevnosti (ta je tudi številčno ovrednotena). S Twurdyjem lahko iščemo na tri načine:
  • Just Twurdy - pri iskanju uporablja srednjo hitrost in srednjo natančnost. 
  • Simple Twurdy - pri iskanju je hiter, rezultati pa so manj natančni.
  • Twurdy with Pop - algoritem iskanja je najbolj kompleksen in upošteva tudi priljubljenost besed v besedilu (ni definirano, kaj to dejansko pomeni) in je tako bolj počasen, vendar tudi bolj natančen.
Primerjava med temi načini iskanja (vzorec je bil majhen!) je pokazala, da se splača iskati s počasnejšim Twurdy with Pop, saj je časovna razlika prikazov zares majhna, natančnost ocene bralne zahtevnosti iskanja z Just Twurdy ali Simple Twurdy pa precej manj zanesljiva.

Twurdy je prvenstveno namenjen mlajšim uporabnikom spleta, za katere so besedila zadetkov velikokrat prezahtevna - pomislite na mlade najstnike, ki sicer prekrasno znajo brskati po spletu, vednar zahtevnejših besedil še ne razumejo. Aplikacija je v krasno podporo tudi učiteljem tujih jezikov (stroke), ki želimo napisati vajo za razvijanje bralnega razumevanja. Z njegovo pomočjo je iskanje primernih besedil precej bolj preprosto in hitrejše. Zaradi lažjega izbora besedil s primerno stopnjo bralne zahtevnosti pa bo poenostavljanje besedila precej bolj preprosto.

Še to: Zdi se, da ima Twurdy najraje angleščino, vendar zahtevnost besedil ocenjuje tudi v drugih jezikih. Kako je pri tem uspešen, je potrebno še preveriti. Ne spreglejte: aplikacija je še vedno v beta verziji!

Priporočam!

-----
* Kako to vem? Preprosto: število študentov, ki v terciarno izobraževanje pride z razkorakom med stopnjo poznavanja slovnice in besedišča na eni strani in stopnjo bralnega razumevanja in pisnega izražanja na drugi, narašča. To velja tako za tiste z razliko v obsegu 1 stopnje (npr. slovnica in besedišče B2, bralno razumevanje in pisno izražanje B1) kot tudi tiste z razliko v obsegu 2 stopenj (npr. slovnica in besedišče B2, bralno razumevanje in pisno izražanje A2). Stopnja poznavanja slovnice in splošnega besedišča je pri tem približno enaka. Glede na to, da se preverjanje vstopnega znanja angleškega jezika vrši le na eni instituciji, seveda obstaja tudi možnost, da se pač na to institucijo vpisujejo dijaki z vedno slabšim znanjem jezika - neodvisno od stanja celotne populacije, ki je lahko povsem nespremenjeno.

08 marec 2011

Dan žena

8. marec praznujemo že 100 let! Čestitke vsem ženskam!

Holy cow! That's a lot of pink.

05 marec 2011

Glasovi, ki izginjajo

Veliko je jezikov, ki so okroženi in ki izginjajo. Z njimi izginjajo tudi zgodbe ljudi in njihove kulture. (Ne, ne govorim o slovenščini! Ta ni ogrožena, čeprav je preveč tistih, ki s tem strašijo.) Oglejte si ta video, v katerem Mark Turin (University of Cambridge) pripoveduje o svojem delu z jezikom Thangmi, ki ga govorijo v vzhodnem Nepalu. Vreden je ogleda!



Zanimiva je tudi zgodba jezikoslovke Jessie Little Doe Baird, ki je obudila jezik svojih prednikov - jezik z imenom Wampanoag. Anne Makepeace je posnela dokumentarni film o njenem delu “We Still Live Here, As Nutayuneân”.

Če vas zanima to področje, velja pobrskati po naslednih spletnih straneh:
-----
PS
Mimogrede, ste vedeli, da je nekaj ogroženih jezikov v naši neposredni bližini? Nekaj pa jih je že izginilo!

    Svetovni dan knjige v VB in knjige za otroke

    V Veliki Britaniji praznujejo svetovni dan knjige 3. marca. Glede na to, da imamo učitelji angleškega jezika radi knjige, se mogoče spodobi, da rečemo kakšno o knjigah tudi v Spletnem dnevniku SDUTSJ.

    Spletna stran, ki je namenjena svetovnemu dnevu knjig v VB, je vsekakor vredna obiska. Otroci lahko poslušajo zgodbe, ki jih pripovedujejo ljubitelji knjig (te so prekrasne še posebej za otroke z legasteničnimi problemi), igrajo se igrice z literarnimi junaki in podobno. Idej je veliko tudi za starše in učitelje. Če imate čas, prisluhnite zgodbici o neverjetnih dogodivščinah medvedka Puja.


    Tales from Winnie-the-Pooh from WorldBookDay's StoryTimeOnline on Vimeo.


    Se spomnite let, ko ste se kot otrok zabubili v domišljijski svet knjig? Skrivnosti, odkrivanja neodkritega, čustvene nabitosti sveta knjig? Če bi bila spet otrok, bi bila spletne strani Guardiana, ki je namenjena otrokom in otroški književnosti  tudi zelo vesela. Otroci namreč tu lahko najdejo zapise vtisov drugih otrok o knjigah kot tudi njihova priporočila. Tu so še intervjuji z avtorji knjig, avdio in video posnetki ter informacije o novostih. Vse pa je razvrščeno glede na starost bralcev (od 18 let pa vse do manj kot 7). Spletna stran je vsekakor tudi dober vir za učitelje, ki želijo spodbujati otroke k branju književnosti.

    Pri nas praznujemo svetovni dan knjige 23. aprila.

    26 februar 2011

    Poročilo o konferenci: Jezik stroke: izzivi in perspektive

    V Beogradu je 4. in 5. februarja 2011 potekala druga mednarodna konferenca z naslovom Jezik stroke: izzivi in perspektive. Zanimiva in vsebinsko bogata konferenca, ki jo je na Filozofski fakulteti organiziralo Srbsko društvo za tuje jezike in književnosti, je ponudila šest plenarnih predavanj. Na njih so ugledni strokovnjaki iz akademskega sveta in predstavnika dveh založb (Oxford University Press in Cambridge University Press) predstavili svoje raziskave in izkušnje na področju poučevanja jezika stroke.
    Po plenarnih predavanjih, ki so odprla dopoldanski in popoldanski del konference, so udeleženci lahko prisluhnili predstavitvam prispevkov v različnih sekcijah. Te so bile namenjene prikazu metodologije poučevanja, razvijanja učnih materialov, programiranja pri poučevanju, samostojnega učenja, izobraževanja učiteljev, tehnik učenja, testiranja in evalvacije ter poučevanja jezika stroke na začetni stopnji.
    Predstavitve prispevkov so potrdile široko mednarodno dejavnost organizatorja konference, saj so poleg predavateljev iz bivše skupne države svoje delo, poglede na strokovni jezik in tendence v njem predstavili sodelujoči iz naslednjih držav: Avstrija, Bolgarija, Ciper, Francija, Indija, Irak, Iran, Italija, Pakistan, Poljska, Romunija, Rusija, Savdska Arabija, Španija, Ukrajina,Velika Britanija in ZDA. Sam izbor jezika predstavitev, ki jih je bilo na programu kar 137, je potrdil, da se organizator tudi v praksi zaveda pomena večjezičnosti: udeleženci so namreč svoje prispevke lahko predstavili v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, srbskem in španskem jeziku.
    Bogat nabor predstavljenih vsebin in izmenjava izkušenj med predavatelji je potrdila uspeh konference, ki jo lahko označimo kot zelo plodno, učinkovito in koristno za nadaljnji razvoj poučevanja različnih strokovnih jezikov.
    Nives Lenassi