Ko bom velika, bo moja spletna učilnica v Moodlu zgledala tako, le da bo namenjena poučevanju angleškega jezika stroke. :)
13 marec 2011
12 marec 2011
Načrtovanje učnega procesa

Če ste slišali za London Pedagogy Planner, boste verjetno veseli novice, da se delo na njem nadaljuje z novim projektom. Glavni cilj novega projekta, ki se imenuje Learning Design Support Environment (LDSE), je izgradnja podpornega sistema, ki bo pomagal učiteljem pri načrtovanju učinkovitega poučevanja s sodobnimi tehnologijami. Želijo tudi spodbuditi učitelje k večjemu sodelovanju pri načrtovanju poučevanja ter povezati teorijo in prakso poučevanja. Oglejte si spodnji video in če vam je vsebina všeč, programsko opremo lahko tudi naložite na svoj računalnik (zaenkrat je še v razvojni fazi) in ga uporabite.
Res je, da LDSE ni edini projekt, ki se ukvarja s tem področjem. Tu sta še Phoebe in LAMS Activity Planner, pa bi verjetno lahko našli še kakšnega. Poznate katerega od njih? Bi jih uporabljali za načrtovanje svojega dela? Bi uporabili učni načrt drugega učitelja?
10 marec 2011
Iskanje besedil različnih stopenj bralne zahtevnosti
Pisanje gradiv za razvijanje bralne zmožnosti pri tujem jeziku stroke običajno vključuje dolge ure iskanja besedil, ki so po bralni zahtevnosti primerna za zmožnosti naših dijakov in študentov. Na nižjih ravneh jezikovnega znanja je pač potrebno besedila poenostaviti, sicer jih naši dijaki in študenti ne razumejo. Poenostavljanje besedil pa ni ne preprosto ne hitro. Marsikdo med nami se mu zato raje izogne in se namesto razvijanja bralne zmožnosti raje omeji na razvijanje strokovnega besedišča in ponavljanje slovničnih pravil.*
Prav zaradi te situacije bi kolege in kolegice rada opozorila na brskalnik, ki nam je lahko v pomoč pri iskanju manj zahtevnih besedil, ki so primerna za nižje ravni jezikovnega znanja in jih je zato potrebno prilagajati v manjšem obsegu ali pa sploh ne. To je Twurdy.
V čem je njegova prednost? Twurdy išče s pomočjo Googla, vendar pred prikazom zadetkov izračuna tudi bralno zahtevnost najdenih besedil (algoritem izračuna ni razkrit). Tako je vsak zadetek na končnem izpisu obarvan z odtenkom oranžne barve, ki s svojo intenzivnostjo kaže stopnjo zahtevnosti (ta je tudi številčno ovrednotena). S Twurdyjem lahko iščemo na tri načine:
Twurdy je prvenstveno namenjen mlajšim uporabnikom spleta, za katere so besedila zadetkov velikokrat prezahtevna - pomislite na mlade najstnike, ki sicer prekrasno znajo brskati po spletu, vednar zahtevnejših besedil še ne razumejo. Aplikacija je v krasno podporo tudi učiteljem tujih jezikov (stroke), ki želimo napisati vajo za razvijanje bralnega razumevanja. Z njegovo pomočjo je iskanje primernih besedil precej bolj preprosto in hitrejše. Zaradi lažjega izbora besedil s primerno stopnjo bralne zahtevnosti pa bo poenostavljanje besedila precej bolj preprosto.
Še to: Zdi se, da ima Twurdy najraje angleščino, vendar zahtevnost besedil ocenjuje tudi v drugih jezikih. Kako je pri tem uspešen, je potrebno še preveriti. Ne spreglejte: aplikacija je še vedno v beta verziji!
Priporočam!
-----
* Kako to vem? Preprosto: število študentov, ki v terciarno izobraževanje pride z razkorakom med stopnjo poznavanja slovnice in besedišča na eni strani in stopnjo bralnega razumevanja in pisnega izražanja na drugi, narašča. To velja tako za tiste z razliko v obsegu 1 stopnje (npr. slovnica in besedišče B2, bralno razumevanje in pisno izražanje B1) kot tudi tiste z razliko v obsegu 2 stopenj (npr. slovnica in besedišče B2, bralno razumevanje in pisno izražanje A2). Stopnja poznavanja slovnice in splošnega besedišča je pri tem približno enaka. Glede na to, da se preverjanje vstopnega znanja angleškega jezika vrši le na eni instituciji, seveda obstaja tudi možnost, da se pač na to institucijo vpisujejo dijaki z vedno slabšim znanjem jezika - neodvisno od stanja celotne populacije, ki je lahko povsem nespremenjeno.
Prav zaradi te situacije bi kolege in kolegice rada opozorila na brskalnik, ki nam je lahko v pomoč pri iskanju manj zahtevnih besedil, ki so primerna za nižje ravni jezikovnega znanja in jih je zato potrebno prilagajati v manjšem obsegu ali pa sploh ne. To je Twurdy.
V čem je njegova prednost? Twurdy išče s pomočjo Googla, vendar pred prikazom zadetkov izračuna tudi bralno zahtevnost najdenih besedil (algoritem izračuna ni razkrit). Tako je vsak zadetek na končnem izpisu obarvan z odtenkom oranžne barve, ki s svojo intenzivnostjo kaže stopnjo zahtevnosti (ta je tudi številčno ovrednotena). S Twurdyjem lahko iščemo na tri načine:
- Just Twurdy - pri iskanju uporablja srednjo hitrost in srednjo natančnost.
- Simple Twurdy - pri iskanju je hiter, rezultati pa so manj natančni.
- Twurdy with Pop - algoritem iskanja je najbolj kompleksen in upošteva tudi priljubljenost besed v besedilu (ni definirano, kaj to dejansko pomeni) in je tako bolj počasen, vendar tudi bolj natančen.
Twurdy je prvenstveno namenjen mlajšim uporabnikom spleta, za katere so besedila zadetkov velikokrat prezahtevna - pomislite na mlade najstnike, ki sicer prekrasno znajo brskati po spletu, vednar zahtevnejših besedil še ne razumejo. Aplikacija je v krasno podporo tudi učiteljem tujih jezikov (stroke), ki želimo napisati vajo za razvijanje bralnega razumevanja. Z njegovo pomočjo je iskanje primernih besedil precej bolj preprosto in hitrejše. Zaradi lažjega izbora besedil s primerno stopnjo bralne zahtevnosti pa bo poenostavljanje besedila precej bolj preprosto.
Še to: Zdi se, da ima Twurdy najraje angleščino, vendar zahtevnost besedil ocenjuje tudi v drugih jezikih. Kako je pri tem uspešen, je potrebno še preveriti. Ne spreglejte: aplikacija je še vedno v beta verziji!
Priporočam!
-----
* Kako to vem? Preprosto: število študentov, ki v terciarno izobraževanje pride z razkorakom med stopnjo poznavanja slovnice in besedišča na eni strani in stopnjo bralnega razumevanja in pisnega izražanja na drugi, narašča. To velja tako za tiste z razliko v obsegu 1 stopnje (npr. slovnica in besedišče B2, bralno razumevanje in pisno izražanje B1) kot tudi tiste z razliko v obsegu 2 stopenj (npr. slovnica in besedišče B2, bralno razumevanje in pisno izražanje A2). Stopnja poznavanja slovnice in splošnega besedišča je pri tem približno enaka. Glede na to, da se preverjanje vstopnega znanja angleškega jezika vrši le na eni instituciji, seveda obstaja tudi možnost, da se pač na to institucijo vpisujejo dijaki z vedno slabšim znanjem jezika - neodvisno od stanja celotne populacije, ki je lahko povsem nespremenjeno.
08 marec 2011
05 marec 2011
Glasovi, ki izginjajo
Veliko je jezikov, ki so okroženi in ki izginjajo. Z njimi izginjajo tudi zgodbe ljudi in njihove kulture. (Ne, ne govorim o slovenščini! Ta ni ogrožena, čeprav je preveč tistih, ki s tem strašijo.) Oglejte si ta video, v katerem Mark Turin (University of Cambridge) pripoveduje o svojem delu z jezikom Thangmi, ki ga govorijo v vzhodnem Nepalu. Vreden je ogleda!
Zanimiva je tudi zgodba jezikoslovke Jessie Little Doe Baird, ki je obudila jezik svojih prednikov - jezik z imenom Wampanoag. Anne Makepeace je posnela dokumentarni film o njenem delu “We Still Live Here, As Nutayuneân”.
Če vas zanima to področje, velja pobrskati po naslednih spletnih straneh:
PS
Mimogrede, ste vedeli, da je nekaj ogroženih jezikov v naši neposredni bližini? Nekaj pa jih je že izginilo!
Zanimiva je tudi zgodba jezikoslovke Jessie Little Doe Baird, ki je obudila jezik svojih prednikov - jezik z imenom Wampanoag. Anne Makepeace je posnela dokumentarni film o njenem delu “We Still Live Here, As Nutayuneân”.
Če vas zanima to področje, velja pobrskati po naslednih spletnih straneh:
- World Oral Literature Project
- Endangered Languages (stran na Wikipediji, ki pa ni prevedena v slovenščino)
- Atlas ogroženih jezikov (UNESCO)
- Ogroženi jeziki (UNESCO) - tudi informacije o vitalnosti jezikov!
- SIL - neprofitna organizacija za trajnostni razvoj jezikov
- Ethnologue - jeziki sveta.
PS
Mimogrede, ste vedeli, da je nekaj ogroženih jezikov v naši neposredni bližini? Nekaj pa jih je že izginilo!
Naročite se na:
Objave (Atom)