Vabilo k sodelovanju na znanstveni konferenci 2014

Konferenca z naslovom "Izzivi poučevanja in raziskovanja tujih jezikov stroke" bo potekala 7. februarja 2014 na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, Gosarjeva 5, Ljubljana.

Konferenca SDUTSJ je namenjena izmenjavi izkušenj in strokovnih znanj ter predstavitvi raziskav na področju poučevanja tujih jezikov stroke v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju. Predstavlja izvrstno priložnost za izmenjavo mnenj, zato vas vabimo, da sodelujete s svojim prispevkom, in o dogodku obvestite tudi kolege, ki bi jih srečanje zanimalo.

Sprejemamo znanstvene in strokovne prispevke ter mnenja in primere dobre prakse z naslednjih področij:
-        načrtovanje jezikovne politike na področju tujega jezika stroke;
-        didaktika in metodika tujega jezika stroke;
-        načrtovanje programov tujega jezika stroke;
-        načrtovanje pouka tujega jezika stroke;
-        razvijanje gradiv za poučevanje tujega jezika stroke;
-        preverjanje in ocenjevanje tujega jezika stroke;
-        informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju in preučevanju tujega jezika stroke;
-        slovaropisje in terminologija za potrebe poučevanja/učenja tujega jezika stroke;
-        medkulturnost pri poučevanju in preučevanju tujega jezika stroke
-        sodelovanje s strokovnjaki nejezikoslovci in drugimi deležniki v procesu poučevanja/učenja tujega jezika stroke;
-        izvajalci in udeleženci pri pouku tujega jezika stroke;

Pomembni datumi:
-        rok za prijavo prispevkov in oddajo povzetkov: 1.12.2013
-        obvestilo o uvrstitvi prispevka na program konference: 20.12.2013

Prispevki naj bodo dolgi 20 minut. Prispevkom bo sledila razprava. Delovni jezik posveta je slovenščina. Avtorje prispevkov bomo povabili k pripravi člankov bodisi za znanstveno monografijo SDUTSJ, revijo Scripta manent ali zbornik prispevkov Inter alia III.

Kotizacija:
-        kotizacija ob prijavi do 01.12. 2013 za člane SDUTSJ: 40 EUR
-        kotizacija ob prijavi do 01.12. 2013 za nečlane: 50 EUR
-        kotizacija ob prijavi do 7.2.2014 za člane SDUTSJ: 50 EUR
-        kotizacija ob prijavi do 7.2. 2014 za nečlane: 60 EUR

Kotizacija vključuje pijačo in prigrizke, mapo s programom in povzetki ter potrdilo o udeležbi. Neporabljena sredstva bodo namenjena izključno za Sklad za raziskovalno dejavnost SDUTSJ.

Kortežanske poti - 3. strokovna ekskurzija SDUTSJ

 Zadnji petek v avgustu se je naredil čudovit dan in obetal, da bo tretje, zdaj že tradicionalno letno strokovno srečanje polepšal z milino poznega poletja. Obalno zaledje, kjer so nas letos gostile kolegice s Primorske, nas je pričakalo v sijaju naravne lepote in bogastva zrelih darov zemlje. 

Korte, kjer nam je Šarolta ljubeznivo odprla svoj dom in bila čudovita gostiteljica, so v tem jutru skoraj bahavo nastavljale soncu barvasta polkna svojih kamnitih hiš, nanizanih na obronku gričevja, od koder pogled potuje preko neder pobočij, sramežljivo obrnjenih stran od morja in burje, do Nanosa, ki v daljavi ponosno čuva svoje ozemlje.

Na Kortežansko pot mimo vodnih virov izolskega podeželja smo se iz Kort spustili po strmi stezi, ki nas je pripeljala k izviru Pr' Frati, ki poleg značilne zgradbe s pipo za svežo vodo ohranja tudi korito za izpiranje perila in napajanje. Marino Hrvatin, prijazni domačin in poznavalec tamkajšnjih izvirov, nam je pripovedoval o življenju na izolskem podeželju, tesno povezanem z naravnim bogastvom vodnih  virov, ki jih ljudje še danes skrbno pazijo. Na sprehodu skozi gozd nas je popeljal proti Cetoram do Fontane P'rila, in ob pogovoru o sodobnem načinu življenja, ki nemalokdaj pozablja na skupno naravno dediščino, je bilo čutiti močno navezanost na zemljo in kulturo obalnega podeželja. 

Ko smo se izvili iz soparice gozdne poti in se obrnili proti morju, nas je pričakal dih jemajoč razgled, bleščeče modro morje, v daljavi šahovnica sečoveljskih solin in blag vetrc, ki je valovil trave in ohladil razgreta lica. Pot je vodila mimo oljčnikov in vinogradov, in trnave robidnice in zrele fige kot da so stegovale svoje veje in nemo vabile naj se posladkamo z njihovim nektarjem. Sonce je metalo dolge sence, ko smo se vračale v Korte mimo studenca Žaneštre, ki danes stoji sredi vasi, in občudovale sodobna domovanja, oblečena v izklesan kamen in z razgledom, ki umirja hektičen ritem današnjega časa. 

Ponovno smo se spustili v akustično okolje izvira Pr' Frati, kjer smo od gospa Marije in Ernešte izvedeli, kako so nekoč prale in se družile ženske, ki so strmo pot do studenca premagale z lahkotnostjo in polno golido perila na glavi. Njuna pripoved je spomnila na čas, ko je bil brinov pepel dragocenost, ki so si ga lahko privoščile le velike gospe, ki so želele obeliti svoje čipke.

Druženje z domačini smo zaključile v Turističnem društvo Šparžin in si privoščile nakup tradicionalnih domačih dobrot, oljčno olje, vložene olive, marmelade, šalše, pa tudi naravna mila in dišavnice. Hvala vam!

Okrepčane z mineštro z bobiči v oštariji Korte, smo z veseljem sprejele Šaroltino povabilo na popoldansko kavo in pokončale slaščice, ki so jih spekle in prinesle kolegice. V prijetnem okolju Šaroltinega doma, zasanjano zazrte v spokojnost iztekajočega se dne, nas je Nada počastila s svojim petjem, nepozabnim doživetjem, ki se nam je zapisalo v dušo in za katero smo ji neizmerno hvaležne!

Razvajene od vseh lepot dneva, smo pred slovesom prejele še eno darilo - mini razstavo Šaroltinega umetniškega ustvarjanja in kos njenega domačega mila, ki nas bo spominjalo na čudovito druženje.

Zadovoljne, duhovno obogatene in srečne, da se poznamo, smo stisnile v roke Majdine školjkice in se z vejico granatovca zahvalile za prekrasen dan.

Hvala vsem!

Nika

Po Direktoriju prosto dostopnih znanstvenih revij še Direktorij prosto dostopnih znanstvenih monografij

Verjetno veste, da jenaša Scripta Manent vključena v DOAJ, tj. Direktorij prosto dostopnih revij. DOAJ ne indeksira revij in ne spremlja citatov in ne računa nekakšne faktorje vpliva. Preverja pa kakovost revij. Je direktorij oz. seznam revij, ki omogoča tako brskanje kot tudi povezovanje do spletne strani prosto dostopne* revije.

Pred nekaj dnevi so v Veliki Britaniji zagnali delovanje Direktorija prosto dostopnih monografij (DOAB), ki deluje po enakem principu jot DOAJ in že sedaj združuje lepo število založnikov in njihovih del. Področje tujega jezika strok na žalost še ni pokrito, lahko pa si obetamo spremembe, saj podpornikov je že sedaj precej.

Delovanje DOAB so svečano odprli na konferenci "Open Access Monographs in the Humanities and Social Sciences", ki se je odvijala v začetku julija v Londonu. Prispevki na tej konference so bili zelo zanimivi. Lahko si ogledate tudi nekatere posnetke.


-----
* Prosti dostop do revij in monografij pomeni le eno: odstranitev cenovnih preprek in preprek, ki jih postavljajo lastniki avtorskih pravic in tako omejujejo naš dostop do rezultatov raziskav in do znanja. Prosti dostop ne smemo enačiti izključno le z brezplačnim dostopom, obstajajo namreč tudi drugačni poslovni modeli, ki so še posebej pomembni za večje znanstvene založbe. Seveda moramo ostati kritični do velikih založb, ki na vsak način želijo vsiliti "zlati prosti dostop", ki stroške izdaje naprtijo avtorju (govorimo o nekaj tisočih evrov za članek npr. pri založbi Elsevier). Kritiko takšen pristop zasluži prav zato, ker ta cena vključuje sprevrženo visoko maržo založnika, ki omogoča neupravičeno visoke profite. ( V časih najhujše ekonomske krize profit Elsevierja še vedno raste - govorimo o profitu, ki presega milijon evrov!) Kritičen odnos pa moramo ohraniti tudi do EU, ki "zlati prosti dostop" ne podpira samo na načelni ravni, marveč tudi na konkretni: EU podpira ta dostop tako, da v okviru raziskovalnih projektov omogoča avtorjem, da raziskovalna sredstva porabijo za plačilo objave v revijah z zlatim prostim dostopom. To pa je direktno prelivanje raziskovalnih sredstev EU naravnost v žep velikih založb, ki jim denarja zares ne manjka!

Delavnica Insights into the Present and Future of Language and Communication Training

V Portorožu smo imeli priložnost udeležiti se zelo zanimive delavnice "Insights into the Present and Future of Language and Communication Training", ki je ponudila odgovore na vprašanja, povezana z načrtovanjem pouka tujega jezika stroke in jezikovno politiko. Vodil jo je Ivan Berazhny, predavatelj poslovne angleščine in poslovnega komuniciranja s HAAGA-HELIA University of Applied Sciences s Finske. Delavnico je organizirala Šarolta Godnič Vičič.

Delavnica je bila posebej koristna, ker učitelji nimamo vsak dan priložnosti iz prve roke slišati, kako se načrtovanja pouka lotevajo kolegi iz tujine. Finski primeri dobre prakse so bili poučni in dobili smo nove ideje za svoje delo.

Delavnica o e-učenju v spletni učilnici Moodle

V sredo 19. junija nam je bilo zelo vroče. Pa ne samo zaradi žgočega sonca, ampak predvsem zaradi intenzivnega učenja o možnostih, ki jih ponuja spletna učilnica Moodle. Kako delovne in dojemljive so bile udeleženke! Preverite v tem naboru slik.