Predavanje mag. Nine Hawley

V veselem decembru oziroma kar na miklavža smo v organizaciji SDUTSJ lahko poslušali izredno informativno predavanje mag. Nine Hawley, ki nam je iz svojih izkušenj predstavila, kako poteka poučevanje angleščine za posebne in akademske potrebe v britanskem visokem šolstvu.

Predavateljica je bila v svojih študentskih letih naša kolegica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala iz primerjalne književnosti in muzikologije, a jo je pot pred dobre četrt stoletja zanesla v Veliko Britanijo. Kmalu je tam začela poučevati angleščino, in sicer govorce drugih jezikov (TESOL), zdaj pa poučuje tuje študente na Kolidžu v Sheffieldu ter na Univerzi Hallam prav tako v Sheffieldu. Iz poučevanja angleščine govorcem tujih jezikov je na tamkajšnji univerzi tudi magistrirala. Sicer na obeh omenjenih ustanovah izvaja predmet Angleščina za akademske potrebe (EAP), v sklopu katerega jezikovno pripravlja različne skupine tujih študentov bodisi na dodiplomski ali podiplomski študij.

Ker ta predmet skupaj z jezikom stroke izvajamo tudi na slovenskih univerzah, se je predavanje razvilo v živahno razpravo, saj nam je kolegica lahko postregla s številnimi vsebinskimi zanimivostmi in poudarki ter organizacijskimi praksami. Veseli smo, da smo prisrčno navezali stike, saj nam bodo izkušnje iz Velike Britanije gotovo zelo koristile pri posodabljanju učnih načrtov in izvajanju jezika stroke na slovenskih univerzah.

Mojca M. Hočevar

Zanimiva spletna predavanja za učitelje tujih jezikov

TESOL Academic je na YouTubeu objavil celo serijo predavanj priznanih akademikov na teme, ki so pomembne za učitelje angleščine - pa tudi za učitelje drugih tujih jezikov.

Seznam predavanj je zares dolg. Med akademiki, ki predavajo, pa lahko najdete tudi Davida Nunana, Paula Nationa, Jennifer Jenkins, Michaela McCarthyja, Tonyja Lyncha in druge.

Za tiste, ki jih zanima akcijsko raziskovanje, bo npr. dobrodošlo predavanje Ann Burns.

Toplo priporočam!

Pasti lažnih revij

Pričakovati je, da se bomo tudi v bodoče čedalje bolj trudili, da bi objavljali svoje prispevke v revijah, ki kotirajo glede na Thomson Reuters, zato bi vam rada opisala zelo slabo izkušnji učiteljice tujega jezika stroke iz ene od fakultet UL, ki je novembra 2013 poskušala svoje prispevke objaviti v reviji, ki naj bi kotirala glede na Thomson Reuters.

Omenjena kolegica je na službeni e-mail dobila povabilo revije Wulfenia za objavo, češ da objavljajo članke z vseh področij. Revijo je preverila na Thomson Reuters in ugotovila, da ima SCI Expanded ter da naj bi izhajala vsak mesec v spletni verziji v Celovcu. Članek, ki ga je poslala, je bil tudi takoj sprejet, vendar pa je bil pogoj za objavo plačilo 540 USD.

Znesek je hotela plačati, toda ko je revijo prosila za račun, od njih ni bilo več odziva, čeprav so prej odgovarjali v roku 24 ur. Ko je po internetu iskala e-mail glavne urednice, je našla stran, iz katere je jasno razvidno, da gre za lažno revijo oz. da so goljufi ukradli identiteto dejansko obstoječe revije Wulfenia. Torej, Wulfenia v resnici obstaja, vendar gre za revijo, ki objavlja članke s področja biologije oz. botanike, ne pa člankov z različnih področij. Poleg tega obstaja le v natisnjeni obliki in nima internetne strani.

Srž problema je v tem, da tudi, če smo previdni, in v Thomson Reuters preverimo revijo Wulfenia v ustreznih bazah, izvemo le, da ta revija v Thomson Reuters dejansko obstaja, kar seveda popolnoma ustreza resnici.

Več o tem lahko preberete tukaj.
Na Slotech-u lahko preberete članek Lažne znanstvene revije molzejo avtorje in tudi druge članke:
1) Nekaj gnilega je v deželi znanstveni
2) Kako objaviti nesmiseln znanstveni članek
3) Kdor uporablja faktor vpliva, je statistično nepismen
4) Harvard se pridružuje boju zoper pohlepne založnike znanstvenih revij
5) Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij

Šarolta nam je prijazno poslala nekaj nasvetov glede lažnih revij in konferenc, katere bi veljalo upoštevati, da bi se v bodoče izognili takšnim goljufijam. Šarolta meni, da je potrebno pogledati:
1) kdo je v uredniškem odboru revije in preveriti njihove reference;
2) prejšnje številke revije;
3) kaj se dogaja s spletnim naslovom in kdo ga gosti;
4) ali so uredniki v uvodniku opisali spremembe v načinu izdajanja revije;
5) kdo so vabljeni plenarni govorci (na spletnih straneh konferenc);
6) kako natančno je opisan cilj konference;
7) ali revije in konference sledijo običajnemu principu delovanja na ESP področju;
8) principe delovanja prosto dostopnih revij in njihove kategorije (te so npr. vključene v direktorij DOAJ);

Nasvet: izbirajmo med konferencami organizacij/društev/univerz, ki jih že dalj časa spremljamo; ko gre za revije, izberimo revije, ki jih redno beremo in ki pokrivajo področje, kamor uvrščamo svojo raziskavo.


Slavi

Vabilo k sodelovanju na znanstveni konferenci 2014

Konferenca z naslovom "Izzivi poučevanja in raziskovanja tujih jezikov stroke" bo potekala 7. februarja 2014 na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, Gosarjeva 5, Ljubljana.

Konferenca SDUTSJ je namenjena izmenjavi izkušenj in strokovnih znanj ter predstavitvi raziskav na področju poučevanja tujih jezikov stroke v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju. Predstavlja izvrstno priložnost za izmenjavo mnenj, zato vas vabimo, da sodelujete s svojim prispevkom, in o dogodku obvestite tudi kolege, ki bi jih srečanje zanimalo.

Sprejemamo znanstvene in strokovne prispevke ter mnenja in primere dobre prakse z naslednjih področij:
-        načrtovanje jezikovne politike na področju tujega jezika stroke;
-        didaktika in metodika tujega jezika stroke;
-        načrtovanje programov tujega jezika stroke;
-        načrtovanje pouka tujega jezika stroke;
-        razvijanje gradiv za poučevanje tujega jezika stroke;
-        preverjanje in ocenjevanje tujega jezika stroke;
-        informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju in preučevanju tujega jezika stroke;
-        slovaropisje in terminologija za potrebe poučevanja/učenja tujega jezika stroke;
-        medkulturnost pri poučevanju in preučevanju tujega jezika stroke
-        sodelovanje s strokovnjaki nejezikoslovci in drugimi deležniki v procesu poučevanja/učenja tujega jezika stroke;
-        izvajalci in udeleženci pri pouku tujega jezika stroke;

Pomembni datumi:
-        rok za prijavo prispevkov in oddajo povzetkov: 1.12.2013
-        obvestilo o uvrstitvi prispevka na program konference: 20.12.2013

Prispevki naj bodo dolgi 20 minut. Prispevkom bo sledila razprava. Delovni jezik posveta je slovenščina. Avtorje prispevkov bomo povabili k pripravi člankov bodisi za znanstveno monografijo SDUTSJ, revijo Scripta manent ali zbornik prispevkov Inter alia III.

Kotizacija:
-        kotizacija ob prijavi do 01.12. 2013 za člane SDUTSJ: 40 EUR
-        kotizacija ob prijavi do 01.12. 2013 za nečlane: 50 EUR
-        kotizacija ob prijavi do 7.2.2014 za člane SDUTSJ: 50 EUR
-        kotizacija ob prijavi do 7.2. 2014 za nečlane: 60 EUR

Kotizacija vključuje pijačo in prigrizke, mapo s programom in povzetki ter potrdilo o udeležbi. Neporabljena sredstva bodo namenjena izključno za Sklad za raziskovalno dejavnost SDUTSJ.

Kortežanske poti - 3. strokovna ekskurzija SDUTSJ

 Zadnji petek v avgustu se je naredil čudovit dan in obetal, da bo tretje, zdaj že tradicionalno letno strokovno srečanje polepšal z milino poznega poletja. Obalno zaledje, kjer so nas letos gostile kolegice s Primorske, nas je pričakalo v sijaju naravne lepote in bogastva zrelih darov zemlje. 

Korte, kjer nam je Šarolta ljubeznivo odprla svoj dom in bila čudovita gostiteljica, so v tem jutru skoraj bahavo nastavljale soncu barvasta polkna svojih kamnitih hiš, nanizanih na obronku gričevja, od koder pogled potuje preko neder pobočij, sramežljivo obrnjenih stran od morja in burje, do Nanosa, ki v daljavi ponosno čuva svoje ozemlje.

Na Kortežansko pot mimo vodnih virov izolskega podeželja smo se iz Kort spustili po strmi stezi, ki nas je pripeljala k izviru Pr' Frati, ki poleg značilne zgradbe s pipo za svežo vodo ohranja tudi korito za izpiranje perila in napajanje. Marino Hrvatin, prijazni domačin in poznavalec tamkajšnjih izvirov, nam je pripovedoval o življenju na izolskem podeželju, tesno povezanem z naravnim bogastvom vodnih  virov, ki jih ljudje še danes skrbno pazijo. Na sprehodu skozi gozd nas je popeljal proti Cetoram do Fontane P'rila, in ob pogovoru o sodobnem načinu življenja, ki nemalokdaj pozablja na skupno naravno dediščino, je bilo čutiti močno navezanost na zemljo in kulturo obalnega podeželja. 

Ko smo se izvili iz soparice gozdne poti in se obrnili proti morju, nas je pričakal dih jemajoč razgled, bleščeče modro morje, v daljavi šahovnica sečoveljskih solin in blag vetrc, ki je valovil trave in ohladil razgreta lica. Pot je vodila mimo oljčnikov in vinogradov, in trnave robidnice in zrele fige kot da so stegovale svoje veje in nemo vabile naj se posladkamo z njihovim nektarjem. Sonce je metalo dolge sence, ko smo se vračale v Korte mimo studenca Žaneštre, ki danes stoji sredi vasi, in občudovale sodobna domovanja, oblečena v izklesan kamen in z razgledom, ki umirja hektičen ritem današnjega časa. 

Ponovno smo se spustili v akustično okolje izvira Pr' Frati, kjer smo od gospa Marije in Ernešte izvedeli, kako so nekoč prale in se družile ženske, ki so strmo pot do studenca premagale z lahkotnostjo in polno golido perila na glavi. Njuna pripoved je spomnila na čas, ko je bil brinov pepel dragocenost, ki so si ga lahko privoščile le velike gospe, ki so želele obeliti svoje čipke.

Druženje z domačini smo zaključile v Turističnem društvo Šparžin in si privoščile nakup tradicionalnih domačih dobrot, oljčno olje, vložene olive, marmelade, šalše, pa tudi naravna mila in dišavnice. Hvala vam!

Okrepčane z mineštro z bobiči v oštariji Korte, smo z veseljem sprejele Šaroltino povabilo na popoldansko kavo in pokončale slaščice, ki so jih spekle in prinesle kolegice. V prijetnem okolju Šaroltinega doma, zasanjano zazrte v spokojnost iztekajočega se dne, nas je Nada počastila s svojim petjem, nepozabnim doživetjem, ki se nam je zapisalo v dušo in za katero smo ji neizmerno hvaležne!

Razvajene od vseh lepot dneva, smo pred slovesom prejele še eno darilo - mini razstavo Šaroltinega umetniškega ustvarjanja in kos njenega domačega mila, ki nas bo spominjalo na čudovito druženje.

Zadovoljne, duhovno obogatene in srečne, da se poznamo, smo stisnile v roke Majdine školjkice in se z vejico granatovca zahvalile za prekrasen dan.

Hvala vsem!

Nika