Vabilo na konferenco
Mobilnost in večja zaposljivost državljanov EU se v sodobni družbi znanja spodbujata tudi preko znanja tujih strokovnih jezikov. Kot članica EU si tudi Slovenija prizadeva za večjo globalno konkurenčno prednost, ki jo bomo dosegli le z dobro uporabo tujih strokovnih jezikov za potrebe sodobnih evropskih poklicev. Prav tako se tudi ob uvedbi bolonjske reforme v visoko šolstvo in ob pripravi Bele knjige o izobraževanju odpirajo vprašanja v zvezi z učenjem in poučevanjem tujega jezika stroke, ki morajo postati del skladne jezikovne politike.
Ob tej priložnosti vas vabimo, da se udeležite konference SDUTSJ, kjer boste imeli priložnost izmenjati izkušnje in strokovna znanja, predstaviti raziskave na področju poučevanja tujih jezikov stroke v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju.
Kje in kdaj
Konferenca bo potekala 5. in 6. februarja 2010 na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana.
Sodelovanje s prispevki
Ker konferenca predstavlja izvrstno priložnost za izmenjavo mnenj, vas vabimo, da sodelujete s svojim prispevkom. Sprejemamo znanstvene in strokovne prispevke ter mnenja in primere dobre prakse.
Pomembni datumi
- rok za prijavo prispevkov in oddajo povzetkov: 30.09.2009 (glej Navodila za oddajo povzetkov spodaj na tej strani)
- rok za oddajo prispevkov: 15.03.2010
Kotizacija
- prijava do 01.12. 2009 za člane SDUTSJ: 30 EUR
- prijava do 01.12. 2009 za nečlane: 40 EUR
- prijava po 01.12. 2009 za člane SDUTSJ: 40 EUR
- prijava po 01.12. 2009 za nečlane: 50 EUR
Informacije
Podrobnejše informacije v zvezi s prijavo prispevkov, kotizacijo in prijavo na konferenco najdete na spletni strani konference.
22 junij 2009
Centri za samostojno učenje tujih jezikov
V zadnji številki TESL-EJ lahko najdete zanimiv članek o centrih za samostojno učenje tujih jezikov z naslovom "Self-Access Centers: Maximizing Learners’ Access to Center Resources".
McMurry, Tannen in Anderson ponujajo analizo nekaterih prednosti in pasti spodbujanja avtonomnega učenja tujih jezikov v centrih in predstavita poskus, ki ga je v svojem centru za učenje angleškega jezika ponudila Univerza Brigham Young. Center za učenje angleškega jezika je avtonomno učenje študentov poskušal spodbuditi s pripravo spletne strani, ki omogoča natančno iskanje gradiv in brskanje po njih, ter z uvajalno delavnico. Učna gradiva so tako poleg naslova, avtorja in založbe označili tudi s podatki o mediju, o jezikovni ravni in jezikovni zmožnosti, ki jo posamezno gradivo razvija, in s ključnimi besedami, ki olajšajo iskaje po bazi učnih gradiv. Spletna stran centra se je zdela uporabnikom centra koristna, vendar avtorji povezanosti med njo in samostojnim učenjem tujega jezika niso mogli dokazati. Slednje velja tudi za povezavo med avtonomnim učenjem in uvajalno delavnico. Ta pa se je vseeno izkazala za zelo učinkovito v privabljanju študentov v center.
Ko prebiram članke o spodbujanju avtonomnega učenja študentov in uporabe centrov za samostojno učenje tujih jezikov, se sprašujem, koliko je tu sprenevedanja. Razprave se dejansko vrtijo okrog obiskovanja centrov za samostojno učenje. Vemo, da centre obiskujejo študenti iz najrazličnejših razlogov (tudi za to, da preverijo svojo elektronsko pošto, brskajo po internetu in iščejo vsebine, ki z učenjem tujih jezikov imajo bore malo, poklepetajo in podobno). Vemo tudi, da morajo centri opravičiti svoj obstoj in investicijo v gradiva. Vendar se sprašujem, kako lahko samostojno učenje zreduciramo na uporabo učnih gradiv v centrih za samostojno učenje. Kako se lahko zgražamo, če študenti center uporabljajo le kot knjižnico?
Samostojno učenje je precej bolj zmuzljivo kot nam je to všeč. In prav je tako, saj je vendar samostojno in lahko vključuje karkoli, kjerkoli in kadarkoli. Ne pravim, da so centri neuporabni ali nepomembni, daleč od tega. So le majhen drobec zgodbe o samostojnem učenju. Pomemben, vendar le majhen drobec.
Samo pomislite na to, kako vi sami vzdržujete svoje znanje tujega jezika, kje in kako ga izpopolnjujete. Ali uporabljate centre za samostojno učenje? OK, jih ni. In če bi bili? Tako kot mi, tudi študenti uporabljajo množico različnih virov, ki pa jih je nemogoče omejiti ali definirati v celoti. Pomislimo torej na lastno učenje in razumeli bomo, kakšne so tiste priložnosti, ki jih potrebujejo naši študenti.
Vsem, ki jih zanima samostojno učenje prihodnosti še video iz leta 2002, ki pa ni ničmanj aktualen kot je bil takrat, ko ga je Stephen Downes podal.
McMurry, Tannen in Anderson ponujajo analizo nekaterih prednosti in pasti spodbujanja avtonomnega učenja tujih jezikov v centrih in predstavita poskus, ki ga je v svojem centru za učenje angleškega jezika ponudila Univerza Brigham Young. Center za učenje angleškega jezika je avtonomno učenje študentov poskušal spodbuditi s pripravo spletne strani, ki omogoča natančno iskanje gradiv in brskanje po njih, ter z uvajalno delavnico. Učna gradiva so tako poleg naslova, avtorja in založbe označili tudi s podatki o mediju, o jezikovni ravni in jezikovni zmožnosti, ki jo posamezno gradivo razvija, in s ključnimi besedami, ki olajšajo iskaje po bazi učnih gradiv. Spletna stran centra se je zdela uporabnikom centra koristna, vendar avtorji povezanosti med njo in samostojnim učenjem tujega jezika niso mogli dokazati. Slednje velja tudi za povezavo med avtonomnim učenjem in uvajalno delavnico. Ta pa se je vseeno izkazala za zelo učinkovito v privabljanju študentov v center.
Ko prebiram članke o spodbujanju avtonomnega učenja študentov in uporabe centrov za samostojno učenje tujih jezikov, se sprašujem, koliko je tu sprenevedanja. Razprave se dejansko vrtijo okrog obiskovanja centrov za samostojno učenje. Vemo, da centre obiskujejo študenti iz najrazličnejših razlogov (tudi za to, da preverijo svojo elektronsko pošto, brskajo po internetu in iščejo vsebine, ki z učenjem tujih jezikov imajo bore malo, poklepetajo in podobno). Vemo tudi, da morajo centri opravičiti svoj obstoj in investicijo v gradiva. Vendar se sprašujem, kako lahko samostojno učenje zreduciramo na uporabo učnih gradiv v centrih za samostojno učenje. Kako se lahko zgražamo, če študenti center uporabljajo le kot knjižnico?
Samostojno učenje je precej bolj zmuzljivo kot nam je to všeč. In prav je tako, saj je vendar samostojno in lahko vključuje karkoli, kjerkoli in kadarkoli. Ne pravim, da so centri neuporabni ali nepomembni, daleč od tega. So le majhen drobec zgodbe o samostojnem učenju. Pomemben, vendar le majhen drobec.
Samo pomislite na to, kako vi sami vzdržujete svoje znanje tujega jezika, kje in kako ga izpopolnjujete. Ali uporabljate centre za samostojno učenje? OK, jih ni. In če bi bili? Tako kot mi, tudi študenti uporabljajo množico različnih virov, ki pa jih je nemogoče omejiti ali definirati v celoti. Pomislimo torej na lastno učenje in razumeli bomo, kakšne so tiste priložnosti, ki jih potrebujejo naši študenti.
Vsem, ki jih zanima samostojno učenje prihodnosti še video iz leta 2002, ki pa ni ničmanj aktualen kot je bil takrat, ko ga je Stephen Downes podal.
13 junij 2009
Angleščina za medicino
Jutranja hoja po stopinjah ljudi, ki jih spremljam v Twitterju, me je po ovinkin pripeljala do spletnih strani, ki se ukvarjajo z jezikom medicinske stroke. Prilagam jih za vsak slučaj - mogoče pa komu pridejo prav. :-)Hospital English
Interet for medical students
Free online medical English resources
English Med
Medical English at UsingEnglish.com
03 junij 2009
Delavnica - Preverjanje slušne in bralne zmožnosti
29. maja je mag. Melita Djurić izvedla izvrstno delavnico za naslovom "Preverjanje slušne in bralne zmožnosti pri pouku tujega jezika stroke – Sestavljanje testnih nalog in testa". Udeleženk nas je bilo precej, nekatere s skromnejšimi, nekatere z zelo bogatimi izkušnjami s tega področja.
Melita Djurić nas je korak za korakom vodila skozi:
- podobnosti in posebnosti pri preverjanju branja in poslušanja
- ravni po CEF-u
- vsebino preverjanja
- vrste nalog za preverjanje
- preverjanje uspešnosti vprašanj ter
- preverjanje in ocenjevanje.
Ves čas smo imele dovolj priložnosti za praktično delo in izmenjavo mnenj.
Sporočilo vsem, ki se delavnice niste mogli udeležiti je: ne zamudite drugega dela delavnice, ki bo septembra!
Melita Djurić nas je korak za korakom vodila skozi:
- podobnosti in posebnosti pri preverjanju branja in poslušanja
- ravni po CEF-u
- vsebino preverjanja
- vrste nalog za preverjanje
- preverjanje uspešnosti vprašanj ter
- preverjanje in ocenjevanje.
Ves čas smo imele dovolj priložnosti za praktično delo in izmenjavo mnenj.
Sporočilo vsem, ki se delavnice niste mogli udeležiti je: ne zamudite drugega dela delavnice, ki bo septembra!
10 maj 2009
Delavnica v maju
Vabljeni na delavnico SDUTSJ z naslovom Preverjanje slušne in bralne zmožnosti pri pouku tujega jezika stroke – Sestavljanje testnih nalog in testa, ki jo bo vodila mag. Melita Djurić in se bo odvijala v petek, 29. maja 2009, od 13.00 do 18.00 na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu.
Kotizacija: 30,00 EUR za člane in 40,00 EUR za nečlane.
Rok za prijavo in plačilo delavnice je 19.5.209.
Prijava na delavnico na mestu samem ni mogoča, zato vas vljudno prosimo, da se pravočasno prijavite in poravnate kotizacijo.
Naročite se na:
Objave (Atom)