30 avgust 2009

Uspešnost visokega šolstva?

Na Primorski univerzi pospešeno pripravljajo sistem, ki bo vrednotil nepedagoško delo pedagoških delavcev, s ciljem, da bodo rezultati univerzo popeljali na šanghajsko lestvico najuspešnejših univerz v nekaj letih. Sistem seveda pripravljajo s čisto managerskim pristopom in seveda takšni sistemi delujejo po principu korenčka in palice. Kaj drugega od večine managerjev pač ne moremo pričakovati. (V vmesnem obdobju bodo pač posamezne fakultete finančno povsem podhranjene, ampak vse ima svojo ceno, pravijo, kaj ne?)

Ne bi šla v analizo novega sistema, ne bi ponavljala svojih argumentov proti birokratizaciji univerz in pedagoškega dela, saj realnost kaže, da moje besede nimajo nikakršne teže kljub temu, da jih podpiram z ugotovitvami znanstvenih raziskav. V Sloveniji pač moraš biti nekdo, ki ima položaj in moč, da se verjame tvojim besedam - in takrat se jim verjame, četudi so izmišljene.

Sita sem cesarjev brez oblačil, ki pričakujejo občudovanje veličine svojega ega in od pohlepa izmaličene podobe! Zato dovolite, da navedem dva priznana strokovnjaka, ki imata ugled in znanje. Povesta vse, kar vsi vemo, ampak kar managerji in politiki tako radi pozabijo. Pod njune besede se namreč kadarkoli podpišem. Prav je, da veste zanje tudi vi.




08 avgust 2009

Jezik politike

Ne, poleti nam res ni do politike! Jezik politikov pa je nekaj drugega. MEDO Blog (nima nič z medvedki, gre za blog Macmillan English Dictionary Online) konec vsakega tedna ponuja pregled novic o jeziku in prispevek zaključi z zanimivim video posnetkom (prejšnji teden o jezikoslovju - morate si ga ogledati!). Ta konec tedna ponuja video o jeziku politike - verjamem, da se ta ista vprašanja porajajo tudi vam - ne glede na tuji jezik, ki ga učite. Mogoče vas bo premamilo, da si ogledate tudi drugega z Bryanom Appleyardom, ki je tudi s spletne strani BBC-ja.

07 julij 2009

Znanstvena konferenca: Izzivi jezika stroke v 21. stoletju

Vabilo na konferenco
Mobilnost in večja zaposljivost državljanov EU se v sodobni družbi znanja spodbujata tudi preko znanja tujih strokovnih jezikov. Kot članica EU si tudi Slovenija prizadeva za večjo globalno konkurenčno prednost, ki jo bomo dosegli le z dobro uporabo tujih strokovnih jezikov za potrebe sodobnih evropskih poklicev. Prav tako se tudi ob uvedbi bolonjske reforme v visoko šolstvo in ob pripravi Bele knjige o izobraževanju odpirajo vprašanja v zvezi z učenjem in poučevanjem tujega jezika stroke, ki morajo postati del skladne jezikovne politike.

Ob tej priložnosti vas vabimo, da se udeležite konference SDUTSJ, kjer boste imeli priložnost izmenjati izkušnje in strokovna znanja, predstaviti raziskave na področju poučevanja tujih jezikov stroke v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju.

Kje in kdaj
Konferenca bo potekala 5. in 6. februarja 2010 na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana.

Sodelovanje s prispevki
Ker konferenca predstavlja izvrstno priložnost za izmenjavo mnenj, vas vabimo, da sodelujete s svojim prispevkom. Sprejemamo znanstvene in strokovne prispevke ter mnenja in primere dobre prakse.

Pomembni datumi
- rok za prijavo prispevkov in oddajo povzetkov: 30.09.2009 (glej Navodila za oddajo povzetkov spodaj na tej strani)
- rok za oddajo prispevkov: 15.03.2010

Kotizacija
- prijava do 01.12. 2009 za člane SDUTSJ: 30 EUR
- prijava do 01.12. 2009 za nečlane: 40 EUR
- prijava po 01.12. 2009 za člane SDUTSJ: 40 EUR
- prijava po 01.12. 2009 za nečlane: 50 EUR

Informacije
Podrobnejše informacije v zvezi s prijavo prispevkov, kotizacijo in prijavo na konferenco najdete na spletni strani konference.

22 junij 2009

Centri za samostojno učenje tujih jezikov

V zadnji številki TESL-EJ lahko najdete zanimiv članek o centrih za samostojno učenje tujih jezikov z naslovom "Self-Access Centers: Maximizing Learners’ Access to Center Resources".

McMurry, Tannen in Anderson ponujajo analizo nekaterih prednosti in pasti spodbujanja avtonomnega učenja tujih jezikov v centrih in predstavita poskus, ki ga je v svojem centru za učenje angleškega jezika ponudila Univerza Brigham Young. Center za učenje angleškega jezika je avtonomno učenje študentov poskušal spodbuditi s pripravo spletne strani, ki omogoča natančno iskanje gradiv in brskanje po njih, ter z uvajalno delavnico. Učna gradiva so tako poleg naslova, avtorja in založbe označili tudi s podatki o mediju, o jezikovni ravni in jezikovni zmožnosti, ki jo posamezno gradivo razvija, in s ključnimi besedami, ki olajšajo iskaje po bazi učnih gradiv. Spletna stran centra se je zdela uporabnikom centra koristna, vendar avtorji povezanosti med njo in samostojnim učenjem tujega jezika niso mogli dokazati. Slednje velja tudi za povezavo med avtonomnim učenjem in uvajalno delavnico. Ta pa se je vseeno izkazala za zelo učinkovito v privabljanju študentov v center.

Ko prebiram članke o spodbujanju avtonomnega učenja študentov in uporabe centrov za samostojno učenje tujih jezikov, se sprašujem, koliko je tu sprenevedanja. Razprave se dejansko vrtijo okrog obiskovanja centrov za samostojno učenje. Vemo, da centre obiskujejo študenti iz najrazličnejših razlogov (tudi za to, da preverijo svojo elektronsko pošto, brskajo po internetu in iščejo vsebine, ki z učenjem tujih jezikov imajo bore malo, poklepetajo in podobno). Vemo tudi, da morajo centri opravičiti svoj obstoj in investicijo v gradiva. Vendar se sprašujem, kako lahko samostojno učenje zreduciramo na uporabo učnih gradiv v centrih za samostojno učenje. Kako se lahko zgražamo, če študenti center uporabljajo le kot knjižnico?

Samostojno učenje je precej bolj zmuzljivo kot nam je to všeč. In prav je tako, saj je vendar samostojno in lahko vključuje karkoli, kjerkoli in kadarkoli. Ne pravim, da so centri neuporabni ali nepomembni, daleč od tega. So le majhen drobec zgodbe o samostojnem učenju. Pomemben, vendar le majhen drobec.

Samo pomislite na to, kako vi sami vzdržujete svoje znanje tujega jezika, kje in kako ga izpopolnjujete. Ali uporabljate centre za samostojno učenje? OK, jih ni. In če bi bili? Tako kot mi, tudi študenti uporabljajo množico različnih virov, ki pa jih je nemogoče omejiti ali definirati v celoti. Pomislimo torej na lastno učenje in razumeli bomo, kakšne so tiste priložnosti, ki jih potrebujejo naši študenti.

Vsem, ki jih zanima samostojno učenje prihodnosti še video iz leta 2002, ki pa ni ničmanj aktualen kot je bil takrat, ko ga je Stephen Downes podal.

13 junij 2009

Angleščina za medicino

Jutranja hoja po stopinjah ljudi, ki jih spremljam v Twitterju, me je po ovinkin pripeljala do spletnih strani, ki se ukvarjajo z jezikom medicinske stroke. Prilagam jih za vsak slučaj - mogoče pa komu pridejo prav. :-)
Hospital English
Interet for medical students
Free online medical English resources
English Med
Medical English at UsingEnglish.com