26. marec je. O Uri Zemlje je pisala že Vida. Dodajmo še en video, da bo zares vsem postalo jasno, da je svetloba lepa le takrat, ko jo dopolnjuje tema.
26 marec 2011
Nove posodobitve slovarja "Oxford English Dictionary"
Oxford English Dictionary (OED) je slovar, ki ga pozna vsak anglist. Malo manj pa je znano, da je Filološko društvo Londona (The Philological Society of London) dalo pobudo zanj že v letu 1857. Člani društva so namreč menili, da so standardni slovarji tistega časa (slovarji Charlesa Richardsona, Noaha Websterja in Josepha Worcesterja) neustrezni, saj niso upoštevali zgodovinskih vidikov rabe besed, bili pa so tudi premalo obsežni. Dober slovar angleškega jezika bi po njihovem moral navajati tudi primere rabe besed v delih velikih angleških literatov kot so Chaucer, Malory, Shakespeare, Milton, Pope, Wordsworth in Dickens, pa tudi v tistih manj veličastnih in pomembnih (zasebna pisma, zgodnji slovarji in glosarji, priročniki, časniki in druge publikacije, ki pričajo o pomenu besed).
Delo na slovarju, ki so ga sprva poimenovali New English Dictionary, so pričeli kar sami. Kljub velikemu entuziazmu sodelujočih, bilo jih je nekaj sto, in pomoči etimologa, akademikov, literatov in zgodovinarjev, jim je v treh letih uspelo zbrati le 10% potrebnih citatov. Sledilo je obdobje težav in neuspešnega iskanja novih partnerjev in urednikov. Šele leta 1879 je društvu uspelo skleniti sporazum z založbo Univerze v Oxfordu (Oxford University Press) in Jamesom A. Murrayjem, ki je delo moral zastaviti na novo. Predvideval je, da bo slovar napisan v desetih letih, obsegal 7000 strani in izhajal po delih. Kako nepredvidljivo in obsežno je bilo delo na slovarju (verjetno je na vseh) priča tudi podatek, da je prvi del slovarja Murreyevi skupini uspelo izdati šele po petih letih, tj. leta 1884 (vključeval je le besede od "A" do "ant"), zadnjega pa šele leta 1928. Slovar je na koncu obsegal 16.000 strani.
Prva dopolnitev slovarja je izšla že po petih letih. Sledile so še nove dopolnitve vse do 1986, ko so dopolnitve integrirali v drugo izdajo OED. Prva digitalna verzija OED je izšla 1992 na CD-ROM-u.
In čemu ta zapis? Predvčerajšnjem je izšla najnovejša posodobitev OED. Posodobili so kar 19.000 enot in slovar dopolnili z novimi besedami - tudi takšnimi kot OMG in LOL. Spletni slovar je na voljo le naročnikom - v glavnem so to knjižnice. Učiteljem, ki bi slovar radi uporabljali s svojimi učenci, dijaki in študenti, je na voljo tudi nekaj učnih enot, ki njihovim nadobudnežem pomagajo spoznati rabo slovarja.
Če vas zanima zgodovina OED in radi gledate video posnetke, vam bo morebiti všeč spodnji video. Če pa vas zanima, kakšno je delo leksikografa, si oglejte video pod njim.
Delo na slovarju, ki so ga sprva poimenovali New English Dictionary, so pričeli kar sami. Kljub velikemu entuziazmu sodelujočih, bilo jih je nekaj sto, in pomoči etimologa, akademikov, literatov in zgodovinarjev, jim je v treh letih uspelo zbrati le 10% potrebnih citatov. Sledilo je obdobje težav in neuspešnega iskanja novih partnerjev in urednikov. Šele leta 1879 je društvu uspelo skleniti sporazum z založbo Univerze v Oxfordu (Oxford University Press) in Jamesom A. Murrayjem, ki je delo moral zastaviti na novo. Predvideval je, da bo slovar napisan v desetih letih, obsegal 7000 strani in izhajal po delih. Kako nepredvidljivo in obsežno je bilo delo na slovarju (verjetno je na vseh) priča tudi podatek, da je prvi del slovarja Murreyevi skupini uspelo izdati šele po petih letih, tj. leta 1884 (vključeval je le besede od "A" do "ant"), zadnjega pa šele leta 1928. Slovar je na koncu obsegal 16.000 strani.
Prva dopolnitev slovarja je izšla že po petih letih. Sledile so še nove dopolnitve vse do 1986, ko so dopolnitve integrirali v drugo izdajo OED. Prva digitalna verzija OED je izšla 1992 na CD-ROM-u.
In čemu ta zapis? Predvčerajšnjem je izšla najnovejša posodobitev OED. Posodobili so kar 19.000 enot in slovar dopolnili z novimi besedami - tudi takšnimi kot OMG in LOL. Spletni slovar je na voljo le naročnikom - v glavnem so to knjižnice. Učiteljem, ki bi slovar radi uporabljali s svojimi učenci, dijaki in študenti, je na voljo tudi nekaj učnih enot, ki njihovim nadobudnežem pomagajo spoznati rabo slovarja.
Če vas zanima zgodovina OED in radi gledate video posnetke, vam bo morebiti všeč spodnji video. Če pa vas zanima, kakšno je delo leksikografa, si oglejte video pod njim.
(Kaj ni prelepo?)
15 marec 2011
Pišimo in utrjujmo angleški jezik stroke
Spletna stran Writing Fun obiskovalcem pomaga organizirati besedila tako, da imajo rep in glavo. Dijakom in študentom bo všeč - učiteljem pa bodo všeč njihovi izdelki.
Classzone je spletna stran, ki je namenjena podpori dijakom ameriških srednjih šol. Zelo je zanimiva tudi za učitelje angleškega jezika stroke, saj so gradiva za biologijo, geografijo in ekonomijo vpadljivo zanimiva. Prebrskala sem npr. gradivo, ki pomaga dijakom razumeti in opisati grafe. To pa je področje, ki ga vsak poslovni jezik pokriva. Kaj ni to super?
13 marec 2011
Ko bom velika ...
Ko bom velika, bo moja spletna učilnica v Moodlu zgledala tako, le da bo namenjena poučevanju angleškega jezika stroke. :)
12 marec 2011
Načrtovanje učnega procesa
Če ste slišali za London Pedagogy Planner, boste verjetno veseli novice, da se delo na njem nadaljuje z novim projektom. Glavni cilj novega projekta, ki se imenuje Learning Design Support Environment (LDSE), je izgradnja podpornega sistema, ki bo pomagal učiteljem pri načrtovanju učinkovitega poučevanja s sodobnimi tehnologijami. Želijo tudi spodbuditi učitelje k večjemu sodelovanju pri načrtovanju poučevanja ter povezati teorijo in prakso poučevanja. Oglejte si spodnji video in če vam je vsebina všeč, programsko opremo lahko tudi naložite na svoj računalnik (zaenkrat je še v razvojni fazi) in ga uporabite.
Res je, da LDSE ni edini projekt, ki se ukvarja s tem področjem. Tu sta še Phoebe in LAMS Activity Planner, pa bi verjetno lahko našli še kakšnega. Poznate katerega od njih? Bi jih uporabljali za načrtovanje svojega dela? Bi uporabili učni načrt drugega učitelja?
Naročite se na:
Objave (Atom)