Razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov

Na letni skupščini 2012 je bilo sklenjeno, da društvo poveča obseg raziskovalne dejavnosti in začne izvajati lastne projekte. V ta namen je bil ustanovljen Sklad za raziskovalno dejavnost. Za tekoče leto (do konca 2012) je za Sklad namenjeno 500,00 EUR. S sofinanciranjem se lahko pokrije stroške za nakup strokovne literature, potne stroške, kotizacijo za konferenco ali seminar, stroške izvedbe kvalitativne ali kvantitativne raziskave in podobno. Če se želite potegovati za ta sredstva, prosimo, da izpolnite obrazec (na http://www.sdutsj.edus.si/O_DRUSTVU.html pod Razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov) in nam ga pošljete do 15. junija 2012. Vloge bo pregledala in ocenila tričlanska komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor SDUTSJ. Komisija bo ocenila kakovost prijavljenih projektov, prednost pa bodo imeli tisti člani društva, ki se v delo SDUTSJ aktivno vključujejo. Upoštevali bomo le raziskovalne projekte na temo tujega jezika stroke.

Delavnica o Moodlu v Celju

Tako sladko se je z domačimi dobrotami Polone Vičič začela delavnica Priprava gradiv in dejavnosti za učenje in poučevanje v spletnem učnem okolju Moodle, na kateri se nas je družilo in učilo dvanajst članic. Vodili sta jo Polona Vičič in Saša Podgoršek, ki sta nam na preprost in učinkovit način razložili bistvo priprave virov in dejavnosti v Moodlu. Udeleženke smo imele priložnost vaditi vsaka v svoji lastni spletni učilnici, ki jo bomo odslej lahko uporabile za delo s svojimi študenti. Hvala Poloni in Saši za zelo koristno in prijetno druženje :-) Nekaj pogledov na dogodek je ujetih tukaj.

Stavka v šolstvu in cilji izobraževanja

V dneh, ko se pripravljamo na to, da bomo branili socialne pravice, ki so nam jih priborile predhodne generacije,
z zavestjo, da se dejansko borimo za socialne pravice svojih otrok in prihodnjih generacij,
pomislimo še na to, kaj izobraževanje je in čemu služi, kaj je njegov dejanski cilj.

Otresimo se ideoloških navlak o izobraževanju za gospodarstvo in
glasno rečemo,
izobražujemo mlade, da bi bili boljši in bolj zadovoljni člani naše družbe,
izobražujemo, da bi spremenili družbo na bolje.

Letna skupščina SDUTSJ

Samo pa besed tistim, ki niste utegnili priti na letno skupščino - imeli smo jo v petek, 2.3.2012 ob 16.00. Gostovali smo na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.

Čisto na začetku nas je prijazno pozdravila dekanja Fakultete za upravo, prof. Stanka Setnikar Cankar, ki je izpostavila pomen učenja tujih jezikov - evropskih in neevropskih - ter nam zagotovila, da bodo še naprej podpirali strokovno delo Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika. S ponosom nam je tudi povedala, da se bodo njihovi študenti odslej lahko učili tudi kitajščine. Bravo FU!

Tako kot na vseh naših srečanjih in sestankih, tudi tokrat se je razvila kritična strokovna razprava in Violeta je vešče krmarila med vsemi pripombami in sugestijami. Še posebej pestro in konstruktivno je bilo pri načrtovanju dela za letošnje leto. Ena ideja je dala drugo in mislim, da boste zadovoljni, ko boste prebirali zapisnik skupščine. Obetajo se nam nekaj delavnic e-skupine, 4 številke Novičk, bolj intenzivno raziskovalno delo - dve številki revije Scripta Manent (nikar ne pozabite poslati prispevek do konca aprila o besedišču in jeziku stroke), trodnevno izobraževanje o kvantitativnem raziskovanju, znanstveni forum in še kaj. Podrobnosti, kot rečeno, sledijo v zapisniku.

Še to: bilo je super! Spet je bilo težko iti domov, ker je ostalo še toliko nepovedanega in ker je tako prijetno biti v družbi članic in članov SDUTSJ. :)

WikipedijA, prosta enciklopedija, že 10 let

Slovenska WIKIPEDIJA danes praznuje 10 let! Čestitamo!

Kot vsaka dobra enciklopedija, tudi Wikipedija predstavlja nekakšen prvi korak v iskanju podatkov, razumevanju konceptov, v iskanju poti k znanju. Pri tem v točnosti navedenih podtakov po raziskavi revije Nature (Giles 2005) prav nič ne zaostaja za Encyclopedio Britannico, ki je prvič izšla že v 18. stoletju, danes pa jo ureja 100 plačanih urednikov in 4000 piscev.

Njena angleška različica je seveda najbogatejša od vseh jezikovnih različic, slovenska pa se vseeno ponaša s 132.476 gesli (stanje 31.1.2012), kar je za jezik, ki ga govori in bere le 2 milijona ljudi, ogromen dosežek. Prav to dejstvo priča o tem, da Wikipedija ponuja manjšim jezikom priložnost za uveljavljanje in da število govorcev jezika ni ovira pri njenem nastajanju.

Wikipedijo dobro poznajo tudi naši dijaki in študenti, pa čeprav jim marsikateri učitelj v svoji prepoščini in nevednosti to odsvetuje. Čisto intuitivno vedo, da je potrebno pogledati v Wikipedijo in če iskanega ne najdeš v slovenski različici, klikneš na angleško. Strinjam se, da so pri tem mnogokrat nekritični in ne prepoznajo pomanjkljivih gesel ter da prevečkrat izbrano vsebino preprosto prekopirajo (običajno brez navedbe vira) in tako kršijo pravila korektnega obnašanja. Pa vendar tega ni kriva Wikipedija, krivo je dejstvo, da se kritične presoje in pisanja šele učijo, zato pa jim moramo učitelji pri tem stati ob strani in kazati pravo pot. Ne smemo pa prezreti tega, da njihova dejanja kažejo, da znanje pri vsem tem dejansko iščejo in da se celo brez večje težave lotijo branja angleške Wikipedije, samo da bi prišli do podatkov. Ta njihova vnema ni zanemarljiva, na njej učitelji lahko gradimo.

Wikipedije pa ne uporabljajo le dijaki in študenti, marveč tudi vsi ostali. Tudi jaz. Žalosti pa me, da je toliko jezikoslovnih gesel še nenapisanih (pa čeprav so kolegi slavisti že opravili veliko dela). Wikipedisti se držijo načela, ki ga v Slovenskem društvu tujih strokovnih jezikov zelo dobro poznamo: če želiš spremembo, bodi sprememba in loti se dela. Vabim vas, da se mi pri tem pridružite: sodelujmo pri poslovenjenju Wikipedije vsaj v tistem delu, ki se navezuje na naše lastno strokovno delo: poučevanje in raziskovanje tujega jezika stroke.

Miran Hladnik, učitelj s Filozofske fakultete in aktivni wikipedist pravi:

"Zdi se mi, da ne pretiravam, ko trdim, da je od angažmaja na WP odvisno naše strokovno preživetje (gre za dejanski vpliv na iskalce informacij in ne na šolski geto). Zato apeliram, da v WP in podobnih projektih ugledamo enkratno priložnost za promocijo svojega dela, ne pa njegovega sovražnika. Samo od nas je odvisno, ali bomo to priložnost izkoristili ali jo bomo prepustili vitalnejšim posameznikom in strokam."