Gatsby za nove generacije

Večina ve, da na YouTube-u ne najdemo samo prikazov ročnih spretnosti, smešnic in talentov, ampak še marsikaj drugega od kvalitetnih intervjujev in predavanj z znanih univerz pa do razlage šolske snovi.

Področje literature na YouTube-u poznam po posnetkih, kjer ljudje prebirajo poezijo (npr. The road not taken Roberta Frosta v interpretaciji Alana Batesa), otroške zgodbe, odlomke iz knjig. Najdemo lahko tudi interpretacije literarnih del. Ravno med slednjimi so se pojavili posnetki z naslovom Crash Course! - Literature Johna Greena.

Priznati je potrebno, da govori prehitro za večino srednješolcev, pa vendar sem prepričana, da bodo njegovi interpretaciji z veseljem prisluhnili. Je zabaven, mladosten in poln energije, povezuje preteklost s sedanjostjo, literarne junake z resničnim svetom, z mladimi bralci. Vsekakor pa načenja teme, ki so lahko odlična iztočnica za razpravo v razredu. Priporočam kolegicam in kolegom, ki poučujejo v srednjih šolah!

Creative Commons praznuje 10. rojstni dan!

Zaključuje se desetdnevno praznovanje 10. rojstnega dne organizacije Creative Commons. Na posebni, praznični spletni strani http://10.creativecommons.org/ lahko najdemo kopico koristnih in zanimivih vsebin, ki nam odpirajo pot v svet ustvarjalnosti in zaščite avtorskih pravic. Open Education Resource Foundation je na primer ena od tistih strani, kjer lahko najdemo marsikaj zanimivega in koristnega za učitelje, P2PU pa univerza, kjer se laho naučimo marsikaj koristnega.

Na žalost je Ustvarjalna gmajna, slovenska Creative Commons, nekam tiha ob tem prazniku. Prostovoljcem, ki so doslej toliko naredili, očitno v teh časih zmanjkuje sredstev in moči. Pomagajmo jim širiti to gibanje! Podpirajmo njihovo delo s podporno pasico na svojih spletnih straneh.




Odprimo duri tudi mi in dajmo svoja dela v prosto uporabo! Preprosto je: določimo pogoje, pod katerimi želimo deliti svoje delo z drugimi kar na spletu (več o licencah lahko zveste tu), in prenesimo licenco v svoj dokument ali na svojo spletno stran.

Naš Spletni dnevnik bi npr. lahko imel spodnjo pasico:

Spletni dnevnik by Slovensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika is licensed under a Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija License.

PS
Te dneve praznuje tudi Wikimedia Commons: naloženih imajo že 15 milijonov dokumentov, ki so jim avtorji dodelili licenco CC!

Digitalna orodja za raziskovanje

Pri raziskovanju imamo pogosto občutek, da smo na nekakšnem razpotju. Če je ta občutek vezan na digitalna orodja, ki jih pri raziskavi uporabljate ali želite uporabiti, vam bo pri odločanju v pomoč Bamboo Dirt.

Na tej spletni strani boste našli sezname digitalnih orodij, njihovih opisov in povezav do mesta, kjer jih boste lahko shranili ali kupili. Tako npr. tisti, ki želite urediti svojo mapo .pdf člankov v bolj obvladljivo celoto, boste na seznamu urejevalnikov literature našli še kaj drugega kot samo EndNote. Tu je med drugim tudi Zotero, CiteUlike, Mendeley (iz prve roke vam lahko povem, da Mendeleyu lahko ukažete, da v mapi tisočih člankov naredi red čisto sam: greste na kosilo in ko boste nazaj, bo program že izluščil vse potrebne podatke o člankih, ki jih hranite) in mnogi drugi.

Juhej, pomoč digitalnih orodij je tu! :)

Nova obzorja ocenjevanja

"Assessment: Turning a Blunt Instrument Into a Powerful Learning Tool" Howarda Rheingolda, ki je pred kratkim izšel v DML Central, načenja vprašanje alternativnih oblik ocenjevanja. Seveda je eden od ključnih korakov v to smer vključevanje študentov v ocenjevanje: samo-ocenjevanje in ocenjvanje vrstnikov. Da pa bi bila slednja uspešna, ju je potrebno ne samo smiselno vključiti v delo v razredu, ampak tudi spodbujati študente k refleksiji, kritičnosti in samo-kritičnosti ter k sodelovanju z vrstniki. Rheingold v članku predstavi delo ljudi, ki so ga pri iskanjunovih oblik ocenjevanja navdahnili: članek Cathy Davidson z naslovom "Contract Grading + Peer Review: Here's How it Works" ter članke Dean Shareskega "Student Involved Assessment", "Personalised Assessment 1" in "Personalised Assessment 2". Na koncu je Rheingold opisal tudi prve rešitve, do katerih se je dokopal ter pripravil zanimiv intervju z Deanom Shareskim. Ogledate si ga lahko tudi tu.


Članek me je spomnil na to, kako smo z Bernardo Kosel in pozneje s Sue Wharton v skupini PBL iskali rešitve za ocenjevanje problemsko-naravnanega učenja in na delavnice Melite, ki nas je s svojimi vprašanji izzvala k analizi svojega načina ocenjevanja in k argumentiranju svojih rešitev. Predvsem pa na to, da je iskanje alternativnih rešitev ocenjevanja zahtevno ter toliko bolj smiselno in kakovostno, če imaš pri njem podporo kolegov. Moj prvi predlog za aktivnosti društva v naslednjem letu: delavnica na temo alternativnih načinov ocenjevanja. Je še kdo zainteresiran?

Projektno učenje - malo drugače

Projektno delo pri pouku tujih jezikov stroke poznamo že dolga leta. Edutopia je pred kratkim objavila zanimiv prispevek o projektnem učenju (Project-Based Learning Research Review), v katerem avtorica Vanessa Varga povzema ugotovitve novejših raziskav te metode poučevanja. Zanimivo je, da avtorica reducira problemsko-naravnano učenje na reševanje realnih problemov iz življenja brez projektnega dela, potem pa kar združi obe metodi (tj. problemsko in projektno) pod imenom projektno učenje.

Sledijo nova presenečenja. Ugotovitve raziskav projektnega učenja zadnjih let namreč kažejo, da za uspešno učenje morajo biti problemi iz realnega sveta, učitelj mora vnaprej določiti znanja in spretnosti, ki so potrebna za njihovo reševanje, študenti/dijaki pa delujejo v strukturiranh skupinah, njihovo delo se večkrat ocenjuje in vrednoti (povratna informacija s strani učitelja, samo-refleksija študentov, ocenjeni so lahko še portfolio, poročila,...). Avtorji raziskav pa priporočajo tudi sodelovanje učiteljev v strokovnih skupinah.

Zanimivo, ni kaj! Zdi se, da so zagovorniki projektnega učenja ugotovili, da morajo uvajati elemente problemsko-naravnanega učenja, če želijo, da bo metoda res učinkovita!

Še bolj zanimivo je, da je skupina članic Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika že leta 2000 pričela uspešno uvajati problemsko-naravnano učenje v pouk tujega strokovnega jezika. Meotda PBL, ki so jo pri tem uporabljale, v marsičem presega okvirje projektnega učenja in priporočil raziskovalcev te metode. Zdi se, da se bodo zagovorniki projektnega učenja morali še marsikaj naučiti in odkriti, preden bodo prišli do spoznanj, ki so pri problemsko-naravnanem učenju že integrirani del problemsko-naravnanega učenja že več kot desetletje! Znova in znova ugotavljamo, da je lahko problemsko-naravnano učenje in projekt njegove uvedbe pri pouku tujega jezika stroke v Sloveniji še vedno zgled za mnoge. Posledice aktivnega sodelovanja in delovanja te skupine članic društva pa, verjamete ali ne, še vedno čutimo v društvu. (Ponovno hvala vsem: Bernardi Kosel, Nadi Vukadinović, Meliti Djurić, Mariji Lešnik, Ireni Kuštrin, Alenki Gvardjančič, Lučki Pristavec, Violeti Jurkovič, Dubravki Celinšek in Mojci Jarc!)

Z vse, ki tega dela zgodovine našega društva še ne poznate, priporočam ogled spletne strani projekta in razlage te metode učenja/poučevanja.