Macmillanov slovar odslej le spletno!

Založba Macmillan je danes sporočila, da odslej ne bo več tiskala svojih slovarjev v knjižni obliki. Odslej bodo slovarji na voljo na spletu brezplačno - v najrazličnejših oblikah. Pripravili so tudi promocijski video:



Kaj menite? Glede na to, da ponujajo celo paleto informacij od prosto dostopnega slovarja pa tja do bloga in različnih vtičnikov, ki obogatijo vsako spletno stran, se zdi, da je odločitev v korist digitalnemu uporabniku. Tam, kjer dostopa do interneta nimajo, si tudi nakup slovarja ne morejo privoščiti. Morebiti bo s pomočjo pametnih telefonov Macmillanov spletni slovar dosegel tudi tiste, ki jih sicer slovar v knjižni obliki ne bi.

Nova era slovaropisja je vsaj pri Macmillanu tu.

PS
Če želite svoji e-učilnici dodati možnost iskanja po Macmillanovem slovarju, v Moodlu odprite nov blok HTML, kliknite na ikono < > in prilepite kodo, ki jo najdete tu (lahko zmanjšate širino okna, spremenite lahko barvo okvirja, določite ameriško ali britansko izgovorjavo) ter narejeno shranite. Študenti bodo lahko tako kar iz e-učilnice iskali neznane besede v njihovem slovarju. Mimogrede, to storitev ponujajo tudi nekateri drugi založniki slovarjev.)

Novosti na področju leksikografije

Ti mirni praznični dnevi so kot naročeni za to, da prisluhnemu kakšnemu predavanju s konference, ki se je nismo utegnili udeležiti. Zame je bila to konferenca eLex 2011 "Electronic lexicography in the 21st century: new applications for new users" na Bledu. Prispevki kot tudi vabljena predavanja so na voljo na spletni strani Videolectures.net. Nekaj sem si jih že ogledala, zato bi vam tokrat priporočila dve.

Sylviane Granger je v svojem predavanju "Electronic lexicography and computer-assisted language learning: Breaking down the barrier" po pregledu različnih orodij in e-slovarjev predstavila še svoje videnje povezovanja teh orodij z učitelji tujih jezikov in študenti v okolju, ki ga večina uporablja - z Moodlom. Idealno okolje po njenem mnenju združuje (glej sliko spodaj) okolje, v katerem študenti s pomočjo leksikalnih pripomočkov sestavljajo svoje pisne izdelke, jih oddajajo učiteljem v popravo in popravljajo svoje napake na podlagi učiteljevih pripomb. Učitelji pa po drugi strani v tem okolju pregledujejo in popravljajo izdelke, zbirajo ta besedila in podatke o napakah, ki jih študenti delajo ter na njihovi podlagi sestavljajo vaje, ki bodo študentom v pomoč pri nadgradnji svojega znanja. Marsikaj se od tega že da narediti korak za korakom, ne pa vse in to v enem okolju. O učiteljevem časovnem vložku pa raje ne bi razpravljali. Skratka, predstavitev je vredna ogleda in razmisleka.

Serge Verlinde, prav tako iz Leuvena, pa je na blejski leksikografski konferenci predstavil svoje videnje obveznih elenemtov, ki bi jih sodobne leksikografske rešitve morale združevati. Predstavil je rešitve, ki jih Leksikalna datoteka za francoščino že vsebuje, kot tudi tiste, ki jih še razvijajo. Kot vidite spodaj, izgled tega novega orodja (sodobnega slovarja) je čisto spremenjen. Njegova poglavitna inovativnost pa je ravno njegova prilagodljivost potrebam uporabnika. Ja, to je to, kar rabim! To je to, kar moji študenti rabijo!(Seveda za angleški jezik.) Presenečenj je še kar nekaj, zato si vzemite čas za natančen ogled predavanja.

 Verlinde je omenil še eno orodje, ki ga doslej nisem poznala. Gre za NetSpeak, posebni iskalnik za besede s spleta. Ja, vem, da tam najdemo marsikaj. Pri pisanju v angleščini je hudo uporaben. Pravzaprav omogoča le šest načinov iskanja ter ogled primerov najdene rabe. Če se npr. ne moremo spomniti, kateri predlog je najbolj ustrezen v določenem kontekstu, uporabimo vprašaj za neznano besedo (glej sliko spodaj). Seveda lahko napišemo tudi dva vprašaja - vsak nadomešča eno besedo.

Če pa želimo ugotoviti, katere vse besede lahko uporabimo med dvema drugima besedama, nam pomagajo tri pikice.

Ko iščemo najboljšo ustreznico, nam bosta še najbolj v pomoč oglata oklepaja. Okrogla imata drugačno funkcijo: z njihovo pomočjo preverjamo pravilni vrstni red besed (glej spodaj).

 

Pri iskanju sinonimov pa se lotevamo iskanja malce drugače. Če pa nas zanimajo tudi primeri, kliknemo na znak + na koncu vrstice, kar bo odprlo okno s primeri, ki ilustrirajo rabo besede ali fraze.

 Če bi besedila, po katerih to orodje išče odgovore na naša vprašanja, lahko še omejili glede na žanr ali domeno, bi bili rezultati zares uporabni. Kaj menite?

Beseda leta

Kot vsako leto, tudi letos nekateri jezikoslovci izbirajo besedo leta. Kriteriji pri izboru niso najbolj jasni, zato pa se lahko vse skupaj sprevrže v nekaj, kar je povsem nesprejemljivo.

Če samo pogledamo seznam, ki ga je ameriška skupina Oxford English Dictionary predlagala v ožji izbor (tj. Arab Spring, Bunga bunga, Clicktivism, Crowdfunding, Fracking, Gamification, Occupy, The 99 percent, Tiger mother in Sifi), je sicer jasno, da gre za nove besede oz. nove pomene že obstoječih besed, vendar gre tudi za izbor, ki je tesno vezan na politično dogajanje in politične razprave v ZDA. Res je, da so besede kulturno pogojene, vendar se ta izbor osredotoča predvsem na politično sfero kulture nekega naroda oz. jezika, ki ga ta govori, ko govori o sebi in drugih družbah tega sveta. To se mi zdi problematično, saj takšne redukcije ne moremo in ne smemo sprejeti ne v tujini in ne doma.

Na problematičnost odločitve Oxford Dictionaries, da za besedo leta določi squeezed middle je opozoril Geoffry K. Pullum. Njegovim argumentom oporeka Ben Zimmer., ki je sicer znan po svoji nekdanji kolumni v časniku New York Times. Na koncu Zimmerjevega prispevka se je razvila razprava med bralci, ki je tudi vredna branja, saj jasno potrjuje, da so kriteriji izbora nejasni in subjektivni tudi za ameriške in britanske jezikoslovce. Jasno postane tudi to, s kakšno lahkoto in naivnostjo reproduciramo obsotječo delitev moči v neki družbi. Glede na to, da je angleščina v mnogih družbenih sferah globalni jezik, govorimo o dogajanju, ki ima pomen tudi tistim izven ZDA ali VB.


Squeezed middle je fraza, ki tudi izhaja iz politične sfere, vendar tokrat britanske. Znova se vrši redukcija kulture, ki jo angleški jezik predstavlja, na politično sfero in znova se potrjuje ne samo primat politične sfere nad drugimi družbenimi sferami v neki družbi, ampak tudi nad drugimi družbami, ki govorijo angleški jezik. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da se lahko v razpravo OED o besedi leta vključijo le Američani in Britanci, ne pa tudi drugi govorci, ki jim je angleščina materni jezik (in teh ni malo). Takšno ohranjanje politične moči v diskurzu o besedi leta tako le potrjuje sedanjo delitev politične moči in nadaljuje z izključevanjem drugih govorcev tega jezika.

Je to tisto, čemur beseda leta služi? Potem se ji z lahkoto odrekam. In vi?