Jeziki usvajanja

Rada bi opozorila vse, ki proučujete jezike usvajanja oziroma vas tovrstne raziskave zanimajo, da založba Benjamins pripravlja novo revijo, ki bo objavljalo raziskave s tega področja. Gre za revijo International Journal of Learner Corpus Research, prva številka pa naj bi predvidoma izšla 2015.

Na septembrski konferenci "Learner Corpus Research", ki je bila v 
Bergenu na Norveškem, so udeleženci konference ustanovili Združenje za korpusne raziskave jezika usvajanja (Learner Corpus Association). Članstvo v združenju je plačljivo, včlanjenih pa je že več kot 120 jezikoslovcev z vsega sveta.

Mimogrede, letos je izšel tudi zbornik prispevkov s prve konference raziskav jezikov usvajanja, ki je bila leta 2011 v Louvainu. Naslov knjige je Twenty Years of Learner Corpus Research. Looking Back, Moving Ahead, ogledate si jo pa lahko na spletni strani založbe.

Medulturna komunikacija in poslovni jezik

Zadnja številka Iberice se osredotoča na raziskave medkulturne komunikacije v poslovnih kontekstih. Izpostavlja značilnosti poslovnih jezikov, ki jih v mednarodnem poslovnem svetu uporabljajo na sestankih, v faksih in elektronskih sporočilih, na prireditvah, v oglasih in v poslovnih študijskih programih različnih univerz.

Priporočamo!

Predavanje mag. Nine Hawley

V veselem decembru oziroma kar na miklavža smo v organizaciji SDUTSJ lahko poslušali izredno informativno predavanje mag. Nine Hawley, ki nam je iz svojih izkušenj predstavila, kako poteka poučevanje angleščine za posebne in akademske potrebe v britanskem visokem šolstvu.

Predavateljica je bila v svojih študentskih letih naša kolegica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala iz primerjalne književnosti in muzikologije, a jo je pot pred dobre četrt stoletja zanesla v Veliko Britanijo. Kmalu je tam začela poučevati angleščino, in sicer govorce drugih jezikov (TESOL), zdaj pa poučuje tuje študente na Kolidžu v Sheffieldu ter na Univerzi Hallam prav tako v Sheffieldu. Iz poučevanja angleščine govorcem tujih jezikov je na tamkajšnji univerzi tudi magistrirala. Sicer na obeh omenjenih ustanovah izvaja predmet Angleščina za akademske potrebe (EAP), v sklopu katerega jezikovno pripravlja različne skupine tujih študentov bodisi na dodiplomski ali podiplomski študij.

Ker ta predmet skupaj z jezikom stroke izvajamo tudi na slovenskih univerzah, se je predavanje razvilo v živahno razpravo, saj nam je kolegica lahko postregla s številnimi vsebinskimi zanimivostmi in poudarki ter organizacijskimi praksami. Veseli smo, da smo prisrčno navezali stike, saj nam bodo izkušnje iz Velike Britanije gotovo zelo koristile pri posodabljanju učnih načrtov in izvajanju jezika stroke na slovenskih univerzah.

Mojca M. Hočevar

Zanimiva spletna predavanja za učitelje tujih jezikov

TESOL Academic je na YouTubeu objavil celo serijo predavanj priznanih akademikov na teme, ki so pomembne za učitelje angleščine - pa tudi za učitelje drugih tujih jezikov.

Seznam predavanj je zares dolg. Med akademiki, ki predavajo, pa lahko najdete tudi Davida Nunana, Paula Nationa, Jennifer Jenkins, Michaela McCarthyja, Tonyja Lyncha in druge.

Za tiste, ki jih zanima akcijsko raziskovanje, bo npr. dobrodošlo predavanje Ann Burns.

Toplo priporočam!

Pasti lažnih revij

Pričakovati je, da se bomo tudi v bodoče čedalje bolj trudili, da bi objavljali svoje prispevke v revijah, ki kotirajo glede na Thomson Reuters, zato bi vam rada opisala zelo slabo izkušnji učiteljice tujega jezika stroke iz ene od fakultet UL, ki je novembra 2013 poskušala svoje prispevke objaviti v reviji, ki naj bi kotirala glede na Thomson Reuters.

Omenjena kolegica je na službeni e-mail dobila povabilo revije Wulfenia za objavo, češ da objavljajo članke z vseh področij. Revijo je preverila na Thomson Reuters in ugotovila, da ima SCI Expanded ter da naj bi izhajala vsak mesec v spletni verziji v Celovcu. Članek, ki ga je poslala, je bil tudi takoj sprejet, vendar pa je bil pogoj za objavo plačilo 540 USD.

Znesek je hotela plačati, toda ko je revijo prosila za račun, od njih ni bilo več odziva, čeprav so prej odgovarjali v roku 24 ur. Ko je po internetu iskala e-mail glavne urednice, je našla stran, iz katere je jasno razvidno, da gre za lažno revijo oz. da so goljufi ukradli identiteto dejansko obstoječe revije Wulfenia. Torej, Wulfenia v resnici obstaja, vendar gre za revijo, ki objavlja članke s področja biologije oz. botanike, ne pa člankov z različnih področij. Poleg tega obstaja le v natisnjeni obliki in nima internetne strani.

Srž problema je v tem, da tudi, če smo previdni, in v Thomson Reuters preverimo revijo Wulfenia v ustreznih bazah, izvemo le, da ta revija v Thomson Reuters dejansko obstaja, kar seveda popolnoma ustreza resnici.

Več o tem lahko preberete tukaj.
Na Slotech-u lahko preberete članek Lažne znanstvene revije molzejo avtorje in tudi druge članke:
1) Nekaj gnilega je v deželi znanstveni
2) Kako objaviti nesmiseln znanstveni članek
3) Kdor uporablja faktor vpliva, je statistično nepismen
4) Harvard se pridružuje boju zoper pohlepne založnike znanstvenih revij
5) Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij

Šarolta nam je prijazno poslala nekaj nasvetov glede lažnih revij in konferenc, katere bi veljalo upoštevati, da bi se v bodoče izognili takšnim goljufijam. Šarolta meni, da je potrebno pogledati:
1) kdo je v uredniškem odboru revije in preveriti njihove reference;
2) prejšnje številke revije;
3) kaj se dogaja s spletnim naslovom in kdo ga gosti;
4) ali so uredniki v uvodniku opisali spremembe v načinu izdajanja revije;
5) kdo so vabljeni plenarni govorci (na spletnih straneh konferenc);
6) kako natančno je opisan cilj konference;
7) ali revije in konference sledijo običajnemu principu delovanja na ESP področju;
8) principe delovanja prosto dostopnih revij in njihove kategorije (te so npr. vključene v direktorij DOAJ);

Nasvet: izbirajmo med konferencami organizacij/društev/univerz, ki jih že dalj časa spremljamo; ko gre za revije, izberimo revije, ki jih redno beremo in ki pokrivajo področje, kamor uvrščamo svojo raziskavo.


Slavi