Aprilski tečaj 'Analiza podatkov s pomočjo programa SPSS'

V aprilskih dneh smo se tisti, ki smo željni znanja o analizi podatkov s programom SPSS, zbrali na tečaju na Fakulteti za upravo, in se dvajset ur zavzeto raziskovali svet statistike. Čare SPSS-a nam je na zelo zanimiv način predstavila dr. Eva Podovšovnik Axelsson s Turistice - Fakultete za turistične študije. Ob njeni jasni razlagi in potrpežljivi podpori smo dobili dodatni elan za kvantitativno raziskovanje. Utrinke s tečaja si lahko ogledate tukaj.

Leni znanstveniki, zasebno šolstvo in prelivanje sredstev v privatno znanstveno založništvo

Slovenija je že leta 1995 podpisala sporazum z OECD, da bo določene javne storitve liberalizirala: med njimi tudi srednje, višje in visoko šolstvo ter raziskovanje. Liberalizacija šolstva pa pomeni le eno: privatizacija. Kaj to pomeni za javno šolstvo čutimo vedno bolj. Vpliv izvedencev OECD in Svetovne banke pa se tu ne neha. 

Tudi Evropska komisija deluje v smeri podpiranja interesov zasebnega sektorja, vendar mnogo bolj prikrito. Čeprav komisija odkrito podpira prosti dostop do znanja, ki je bilo financirano iz javnih sredstev, to dela s figo v žepu.  Za javni dostop do znanstvenih člankov (tj. znanja) je namreč pripravljena plačati zasebnim znanstvenim založnikom (npr. Elsevier, Thomson Reuters, Wiley, Kluwer,...) velike vsote denarja. Profit teh založb raste še v času ekonomske krize in presega vse meje etičnega (Elsevier je npr. zaslužil milijardo čistega profita leta 2010 in ta znesek še vedno raste!). Privatizacija visokega šolstva in raziskovanja v EU je dejstvo.

Spodnji posnetek predavanja Maje Breznik je nastal že pred dvemi leti, pa je še vedno aktualen. Vreden je vse vaše pozornosti. Če želimo spremembe v naši družbi v smeri večje pravičnosti, socialne in generacijske solidarnosti, dostopnega znanja in kakovostnega javnega šolstva, potem moramo vedeti, kaj se zares dogaja.

Maja Breznik: Ali so znanstveniki leni? - Delavsko - punkerska univerza na Vimeo.

Spletno ustvarjanje učnih enot

Veliko učiteljev išče avtentična gradiva za poučevanje jezika stroke v spletnih časopisih in revijah ter jih potem prilagaja potrebam svojih študentov. Že samo iskanje primernih člankov je zamudno, sledi pa mu še analiza besedila z vidikov vsebine, besedišča, slovničnih struktur,... Saj poznate postopek, ne bom vam ga opisovala.

Lingle ponuja precej bolj priročno in hitro različico tega procesa, vendar le za učitelje angleškega jezika. Po vpisu vtipkate ključne besede v iskalo in določite raven zahtevnosti, program pa vam naniza besedila, ki iskane ključne besede vsebujejo in so približno na ravni izbrane zahtevnosti. Najdena besedila lahko filtrirate glede na geografski izvor oz. izdajatelja. Ko najdete besedilo, ki vam ustreza, ga analizirate s pomočjo vgrajenih orodij, ki vam pokažejo, katere slovnične čase lahko najdete v besedilu, katere stavčne strukture, katere so tiste besede, ki so na tej ravni bolj zahtevne in potrebne dodatne razlage,... Če ugotovite, da izbrano besedilo ustreza potrebam študijskega procesa, s klikom lahko ustvarite nekaj slovničnih in leksikalnih vaj (predvsem gap fill) in glosarjev. Lahko te avtomatično pripravljene vaje popravite (včasih je to potrebno - saj veste, nič ni perfektno!), lahko pa jim dodate še dodatne vaje iz nabora ponujenih vaj.

Lingle sem testirala na konkretnem primeru in po 15 minutah iskanja, analize, popravljanja in dodajanja vaj sem pripravila: Gap fill 1 (difficult words), Gap fill 2 (topical words), glosar z razlago zahtevnejših besed in glosar z razlago tematskih besed (v mojem primeru besed, ki so povezane s turizmom - tu je program naredil največ napak), nekakšno vajo, ki študentom kaže rabo podredja in veznikov v besedilu (mislim, da bi bilo potrebno to vajo povsem predelati), iztočišča za razpravo na obdelano temo, vajo, ki utrjuje besedni vrstni red v odvisnikih, ter vajo iz besedišča. Vse v 15 minutah.

Ostala mi je še priprava vaj za preverjanje bralnega razumevanja - teh programsko orodje seveda ne zna še pripraviti. Lahko bi nekatere vaje še dodala, lahko bi jim spremenila obliko in jih prilagodila svojemu stilu. Potem pa jih je potrebno le še natisniti. Hitro in priročno.

Edina zares slaba stvar je le to, da gre za plačniški program. Brezplačno lahko uporabljate Lingle en mesec oz. obdelate z njim 15 besedil, potem pa postane plačljiv - 40 funtov ali 40 evrov na leto (ne spomnim se več, se opravičujem). Ali je ta znesek vredno plačati, boste presodili sami. Priporočam pa vam, da Lingle vsaj testirate.

Kako se lahko borimo proti plagiatorstvu?

Rada bi vas opozorila na zanimivo predavanje na Turnitin.com, ki se osredotoča na razloge, ki botrujejo plagiatorstvu dijakov in študentov. Seveda so tu v igri trije zelo pomembni faktorji: časovna stiska, pomanjkanje motivacije in nezadostno znanje. Zanimivo pa je to, da imajo ti trije faktorji precej večji učinek na tistih šolah/fakultetah, ki poudarjajo dosežke dijakov/študentov (ja, ocene!) in marsikateri od njih čisto zbledi kot motivacija za plagiatorstvo v okolju, ki poudarja, da je najpomembnejše lastno znanje posameznika, njegov osebni razvoj.

Najlažje je seveda sprejeti pravilnike in sankcije proti tistim, ki so kaj prepisali, vendar ta rešitev nima pravega učinka. Za resničen uspeh je potrebno narediti še kaj drugega - to pa zahteva našo osebno angažiranost, prijaznost, povezovanje s študenti in podobno. Dobra novica pa je ta, da lahko tudi sami kaj naredimo v razredih, ki jih poučujemo - ne glede na kulturo institucije, kjer delamo. Video je res vreden ogleda.

Edcanvas: nova podoba za stare teme

Edcanvas ponuja zanimivo rešitev za učitelje. Linearno strukturirani snovi, ki jo učitelji tako pogosto uporabljamo v svojih prezentacijah, lahko v Educanvasu damo bolj sodobno in malce bolj interaktivno podobo. To spletno orodje nam namreč pomaga, da vso vsebino, ki jo zberemo na spletu na določeno temo, nanizamo na eni sami strani (tj. na enem platnu). Pri učenju se naši učenci/dijaki/študenti pomikajo po nanizani vsebini linearno, kar nam omogoča, da jih popeljemo od splošnega k specifičnemu, od konkretnega k abstraktnemu,... Posameznim elementom platna lahko dodamo video posnetke z YouTube-a, dokumente, ki jih imamo shranjene na Google Drive-u ali v DropBoxu, fotografije in drugo multimedijo. Lahko pa vsebino opremimo tudi z vprašanji, na katere študenti odgovarjajo s pisanjem komentarjev (registracija je obvezna, če želimo odgovarjati).

Edcanvas še zdaleč ni presežek, je pa vsekakor (zaenkrat) brezplačna, hitra in preprosta rešitev za tiste, ki e-učilnice še nimate, želite pa vsebine, ki jih ponuja splet na določeno temo, povezati in predstaviti v čedni podobi. Samo to, nič več.