2. strokovna ekskurzija SDUTSJ

Nova knjiga o korpusih usvajanja tujega jezika

Radi bi vas opozorili na novo knjigo, ki je izšla pri Slavističnem društvu Slovenije. Gre za knjigo Mojce Stritar: Korpusi usvajanja tujega jezika. Avtorica poda jasen pregled korpusov tujega jezika usvajanja in predstavi načela njihove gradnje, označevanja napak v besedilih kot tudi uporabe teh korpusov v jezikovnih  raziskavah in pri pouku tujega jezika.  

Knjigo toplo priporočam.

PS
Knjiga je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Slavističnega društva. Sedaj res ni več izgovorov: čas je, da pričnemo zbirati besedila, ki jih pišejo naši študenti! ;)

Ideje, ki štejejo

Nekatere ideje so vredne naše pozornosti. Ideje Helen Keegan vsekakor spadajo mednje. Uživajte!

Delovne spretosti prihodnosti - 2020

Prav zanimivo poročilo so objavili pri Apollo Research Institute: o delovnih spretnostih prihodnosti. Izhajali so iz skupine dejavnikov, ki po raziskavah sodeč najbolj vplivajo na spremembe, ki bodo določale, kako bo potekalo delo v prihodnosti. Ti vključujejo:

• vedno daljšo življenjsko dobo ljudi (vpliv na kariero ljudi in vseživljenjsko učenje),
  
• razvoj pametnij tehnologij,
  
• vedno bolj zmogljive računalnike,
  
• nove infomacijske tehnologije in medije (zahteve po bolj kompleksnih oblikah pismenosti),
  
• spremembe strukturiranosti in organiziranosti produkcije in ustvarjanja vrednot (vpliv družabnih medijev) in
  
• globalno povezanost sveta.

Sodelavci Apollo Research Institutea menijo, da bodo zaradi teh dejavnikov ključno vlogo pri delovni uspešnosti igrale naslednje spretnost oz. zmožnosti:

• transdisciplinarnost: zmožnost razumevanja konceptov različnih znanstvenih ved,
• sodelovanje v virtualnem svetu: sposobnost produktivnega sodelovanja v virtualnih skupinah,
• zmožnost razumevanja kompleksih podatkov in izkušenj (sense-making),
• družabna inteligenca: zmožnost neposrednega povezovanja z drugimi, zaznavanja in stimuliranja reakcij in interakcij,
• zmožnost med-kulturnega sodelovanja,
• upravljanje z visoko kognitivno obremenitvijo: zmožnost ločevanja pomembnega od nepomembnega v informacijah in podatkih,
• zmožnost reševanja problemov,
• zmožnost logičnega razmišljanja: zmožnost prelivanja velikih količin podatkov v abstraktne koncepte in argumentiranja z njihovo pomočjo,
• pismenost v novih medijih: večkodna pismenost,
  
• zmožnost ciljnega oblikovanja delovnih nalog in procesov.

Seveda poročilo odraža vrednosti sistem določene skupine Američanov, njihove poglede na delo in na družbene odnose. Prav grozno pa je, da družbena odgovornost in solidarnost nista del njihove zgodbe o prihodnosti. Pa si res lahko privoščimo to, da ju prezremo?

Vsekakor je poročilo dobro izhodišče za kritično razpravo v razredu. V besedilu je tudi kar nekaj terminov, ki so značilni za management, in je zato besedilo zanimivo tudi s tega vidika.

Analizirajmo podatke

Podatkov o študijskem procesu na visokošolskih institucijah kar mrgoli (demografski podatki o študentih, podatki posameznih učiteljev o prisotnosti študentov pri predavanjih, seznami oddanih nalog in čas njihove oddaje, podatki o aktivnostih in času, ki ga študenti preživijo v e-učilnicah, njihove ocene,...). Če bi te podatke redno in sistematično zbirali in analizirali (tj. odkrivali vzorce obnašanja oz. zakonitosti v njih), bi lahko rezultati takšne analize učitelji lahko uporabili pri merjenju znanja študentov, prilagajanju učnega procesa znanju študentov, oblikovanju boljših priporočil za skupine študentov ali posameznike,... Institucija bi s pomočjo teh podatkov lažje  identificirala 'rizične' skupine študentov (tiste, ki imajo težave pri študiju ali utegnejo študij opustiti), pri katerih bi pravočasna in premišljena intervencija pripomogla k večjemu študijskemu uspehu. Večja študijska uspešnost študentov pa seveda izboljša tako ugled institucije kot tudi njeno finančno stanje.

Študentom bi pravočasna povratna informacija s priporočili učitelja ali institucije omogočila, da bolj realno ocenijo svoje znanje in študijske aktivnosti ter bolje načrtujejo svoje naslednje korake. Takšna informacija je lahko tudi izhodišče za pogovor z učiteljem ali s tutorjem, če se študent zanjo odloči.

Za uspešno rabo podatkov o študijskem procesu in študentih seveda potrebujemo neko institucionalno politiko, ki upošteva Zakon o varovanju osebnih podatkov in etične standarde, določati in podpirati pa mora tudi aktivnosti (intervencije), ki se jih učitelji in zaposleni na instituciji v določenih situacijah lahko poslužujemo, npr. kdo intervenira, kdaj in kako.

Podatke, ki jih posamezni učitelji imamo, nekateri že uporabljamo v tej smeri, tu gre le za večjo sliko, ki jo riše zbirka podatkov celotne institucije, ki vključuje tudi demografske podatke in podatke, ki jih instituciji razkrijejo študenti, do katerih pa običajno posamezniki nimamo dostopa.

Tisti, ki bi radi kaj več zvedeli o tem področju, ki ga v angleščini imenujejo "learning analytics", lahko pričnete s prebiranjem gradiv na to temo. Lahko pa si ogledate video posnetke trodnevne spletne delavnice Analytics Sprint, ki jo je pred dnevi organiziral Educause. Za pokušino pa le kratka predstavitev.

What is Analytics? from EDUCAUSE on Vimeo.

Še nekaj zbranih gradiv:

• Educause: Leveraging Learning Analytics to Improve Student Success (pdf) (povezave do video in avdio posnetkov predavanj in razprav na to temo, priporočene literature,...)
• Educause: 7 things you should know about learning analytics (pdf)
• Campbell & Oblinger (2007) Academic analytics (pdf)
• Campbell: Academic analytics (pdf) (kratka predstavitev)
• Taylor & McAleese (2012) Beyond Retention: Using Targeted Analytics to Improve Student Success

Primeri rabe:

• Univerza Purdue: Signals - več o tem še v Educause Quarterly
• Northern Arizona University: GPS