Stigma v svetu znanosti

Rada bi vas opozorila na razpravo, ki poteka v reviji Journal of English for Academic Purposes. Gre za razpravo o stigmi, s katero se po mnenju J. Flowerdew-ja* soočajo znanstveniki, ki jim angleščina ni materinščina. Avtor pravi, da rojeni govorci ne živijo v strahu, da jih bo kdo kritiziral ali celo smešil zaradi napake v izražanju ali zaradi tega, ker potrebujejo lektorja za svoje besedilo. Prav tako, rojeni govorci ne dobivajo pripomb na svoj prispevek, ki zvenijo takole:

 The English needs considerable editing.
 English grammar needs revision.
 The clarity of the presentation is poor. Many times this is due to grammatical errors (too many to enumerate), but oftentimes the wording is just too difficult to follow.
 The manuscript requires considerable editing as many passages are poorly written.
 The quality of the language is far below the acceptable minimum level, to such a point that many sentences are simply not understandable. The paper cannot be published as it stands. (str. 71)

Zveni kaj od tega znano? Razprava se je končno začela. **


* Flowerdew, J. (2009). Goffman’s stigma and EAL writers: The author responds to Casanave. Journal of English for Academic Purposes, 8(1): 69-72. (Članek je na spletni strani založnika na voljo brezplačno.)

** Po prvi konferenci, ki je to tematiko obravnavala, bo sledila v letu 2011 še druga.

Medkulturno sporazumevanje

Zmožnosti medkulturnega sporazumevanja ne moremo razvijati brez usmerjanja pozornosti na procese ustvarjanja drugačnega (v angleščini otherisation). Nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie je na letošnjem TED-u govorila prav o nevarnostih ene same zgodbe. Vredno ogleda!