Verjetno je deževni petek naredil svoje in na delavnici v Poljčah se nas je 6.11. zbralo šest (Lane, Zorka, Manica, Darja, Brigita – nova članica SDUTSJ in jaz) namesto osem. Milka je morala odpovedati udeležbo že par dni prej.
Osnovna šola – višja šola – fakultete; angleški – italijanski – nemški jezik; vse to je bilo treba spraviti na skupni imenovalec. Različne izkušnje iz pisnega preverjanja in konkretna pričakovanja so še dodatno povečale razlike, zato se je število udeleženk izkazalo za realno, saj bi drugače morala uporabiti svoje militantne sposobnosti.
Teoretični del smo popestrili s toplo pizzo, sadjem in kavo, saj je bilo vse vabljivo pri roki ob delovnih mizah. Praktično pisanje testnih nalog smo začeli kreativno, a smo morali našo kreativnost tudi oblikovati v organizirano in prijetno obliko za kandidate. Pisali smo za različne jezike in različne težavnostne stopnje. Zabavno je bilo potem brati italijansko razglednico na A1, angleško poslovno pismo na B2, nemško poročilo na B1, angleški opis na A1/A2, vplivati na težavnostno stopnjo vojaškega pisma itd. Tudi ocenjevali smo, a šele, ko smo zbrali dovolj ocenjevalnih lestvic, da lahko iz njih doma sestavimo takšno ocenjevalno lestvico, ki bo ustrezala našim potrebam in testnim nalogam.
Odmori so kot ponavadi minili delovno ob iskrenju in izmenjavi idej, zato nam je verjetno na koncu zmanjkalo moči, da bi šli k Avseniku.
Ene 'fotografke' so zabeležile vzdušje in naredile slike, kjer malo poziramo in kažemo, da nam je fajn. Jaz prilagam tisto, kjer so udeleženke čisto zatopljene v naloge, da me Violeta slučajno ne okrega, da nismo delali, kot se spodobi.
Izpolnjene vprašalnike sem pregledala šele naslednji dan. Naletela sem na pobude o nadaljevalni delavnici. No comments. Blagajničarka Darja me je poslala domov z vrečo plastičnih žličk, kozarcev, neskavo in mi naročala, naj imam to za na morje. Torej, morske deklice …
Melita
Objave
