25 december 2010

Moodle, domače naloge in poštenost

Moodle je kot podpora predmetom med študenti dobro sprejet. Današnja izkušnja pa mi je pokazala, da je moodle dejansko tudi orodje, ki učitelje podpira v boju proti plagiatorstvu.

Pretekle dneve sem namreč gradila jezikovni korpus iz domačih nalog, ki sta jih dve generaciji študentov nalagali v moodle. Zbrala sem jih okoli 70 na isto temo. Majhen, a obetajoč korpus. Po nekajdnevnem čiščenju besedil sem končno uvozila besedila v konkordančnik. Kot se spodobi, sem se prvo lotila priprave seznama uporabljenih besed, potem pa njihove primerjave z referenčnim korpusom, da bi našla ključne besede. Te naj bi mi kaj več povedale o značilnostih jezika usvajanja mojih študentov. Ko pa sem prvič kliknila na pogosto besedo in so se mi izpisale konkordančne vrstice konteksta, sem opazila vzorec, ki se je kar na nekaj mestih ponavljal. Zgroženo sem ugotovila, da je kar 15 študentov (tj. 20%!) tesno sodelovalo pri pisanju naloge - znotraj iste generacije kot tudi medgeneracijsko.

Sem naivna, bi lahko rekli in bi verjetno imeli prav, ampak res sem verjela, da si ne bodo upali prepisovati, saj se domače naloge shranijo v moodlu. Postanejo dokazno gradivo. Tega moji študenti niso razumeli. Odslej bom pred popravo domačih nalog, ki jih študenti naložijo v moodle, vedno preverila, ali je bilo kaj prepisovanja med njimi.

Seveda, lahko preverite situacijo tudi vi - med vašimi študenti. Zelo preprosto je. Pravzaprav morate samo shraniti domače naloge svojih študentov kot navadna besedila (format .txt - lahko pa študentom naročite, da naj svoje naloge oddajo že v tem formatu) in jih odpreti v brezplačnem konkordančniku AntConc. Potem samo poiščete kakšno pogosto besedo kot npr. člen the, sortirate besede na prvo desno, potem še na drugo in tretjo desno. Verjemite, v hipu boste videli, kdo je s kom sodeloval. (Strategije sodelovanja so običajno preproste: zamenjava imena avtorja, zamenjava imen proučevanih pojavov, zamenjava veznikov, zamenjava manjšega števila besed, dodani vezniki in podobno. Zelo nedomiselno.)

Ja, sedaj pa se bo potrebno odločiti, ali je strateško bolje prijaviti študente zaradi disciplinskega prekrška ali pa jih priviti na kakšen drugi način, npr. z javnim opozorilom.

Ja, moja raziskava pa je šla po gobe - vsaj za nekaj časa, ampak to je že druga zgodba.

14 december 2010

Naključna najdba - navdih

Trenutki, ko čisto naključno naletimo na neko vsebino, ki nas prevzame in navdihne, so vsem dragoceni. Tokrat bom kratka: prisluhnite besedam Williama Urryja. Prevzele vas bodo.




P.S.
Ša povezava, ki vam utegne priti prav: Abrahamova pot.

01 november 2010

Najnovejši trendi v rabi sodobnih orodij IKT za poučevanje in učenje

Nekateri že poznate zbirko 100 najpogostejših orodij IKT, ki jih vsako leto zbere Jane Hart. Spodaj si lahko ogledate njeno predstavitev, povezave do orodij in nekaj osnovnih podatkov o njihovi rabi in ceni pa najdete v tabeli na spletni strani http://www.c4lpt.co.uk/recommended/top100-2010.html.


Jane Hart pa poroča tudi o trendih, ki jih je opaziti. Tako npr. izpostavi naraščajoči trend rabe orodij, ki so neodvisna od ustanov, v katerih delamo. Gre v glavnem za spletna orodja, ki so prosto dostopna in fleksibilna, primerna tudi za učenje. Uporabniki želimo imeti možnost odločanja o tem, katera orodja bomo uporabili v določeni učni situaciji, zato toge institucialne rešitve vedno manj zadoščajo našim potrebam. Učitelji vedno pogosteje posežemo po nekaterih orodjih tudi zato, ker jih naši dijaki/študenti poznajo in uporabljajo. Gre seveda za orodja, ki so zaradi svoje fleksibilnosti primerna tudi za rabo v učnem procesu. Veliko teh orodij omogoča družabne aktivnosti na spletu: sodelovanje, souporabo dokumentov, datotek, nekih skupnih virov, prenos idej, izkupšenj in podobno. Sodobna orodja tako prvenstveno spodbujajo sodelovalno učenje in ustvarjanje vsebin in interakcijo med vsemi, ki so vključeni v učni proces.

Hartova opozarja tudi na vedno večjo individualizacijo učnega procesa in premik k neformalnemu učenju. Če nas kaj zanima, poiščemo informacije o tem v Googlu ali Wikipediji, na YouTubeu, povprašamo kolege na socialnih mrežah (Twitter, Facebook). Uspeh takšnega poizvedovanja se ne meri v dokončanju neke učne enote ali oceni naloge, ampak v kakovosti in hitrosti zbranih podatkov. (Tu bi dodala, da je tudi zaradi tega pomembno, da svoje učence/dijake/študente navajamo na kritično razmišljanje!)

Hartova svojo razpravo veže na učenje v delovnih organizacijah, to je namreč področje njenega delovanja. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da njena priporočila veljajo tudi za področje formalnega izobraževanju v okviru šolskega sistema. Zato bi morale tako šole kot tudi učitelji spodbujati in podpirati posameznike in skupine pri samostojnem iskanju odgovorov na učna vprašanja in pri reševanju problemov. Seveda niso vsi naši učenic/dijaki/študenti avtonomni, zato pa mora postati avtonomnost cilj, h kateremu jih želimo pripeljati. To pa od nas zahteva premislek. Kaj je tisto v učnem procesu, kar moramo učitelji nadzorovati, spremljati, preverjati in ocenjevati, kaj pa tisto, kar te vsebine dopolnjuje kot potencial, ki razvija avtonomnost naših učencev/dijakov/študentov tako, da jim omogoča večjo kreativnost, sodelovanje, svobodo pri iskanju rešitev.

Poglejte še to sliko: ponazarja učni proces v podjetjih, paralele pa vseeno lahko najdemo tudi z našim delom. Pa še nekaterim med nami je poučevanje v podjetjih glavna dejavnost.

(Vir: C4LPT)

Praznovanje Guy Fawkesove noči v Lewesu

Če boste s svojimi učenci/dijaki/študenti govorili o "Guy Fawkes Night", ki ga praznujejo 5. novembra v Lewesu v Veliki Britaniji, vam bo ta povezava do fotografij tega praznovanja prišla zelo prav. Wikipedia pa seveda natančno opisuje dogajanje te noči davnega1605.

 (Avtor: Paul Standby)

23 oktober 2010

Teden odprtega dostopa

V tednu med 18. in 24. oktobrom praznujemo teden odprtega dostopa. Prav je, da pristavimo tudi svoj lonček in rečemo kakšno tudi o vlogi odprtega dostopa v našem društvu, saj so odprti dostop do znanja, povezovanje in prenos izkušenj bistvo našega delovanja v Slovenskem društvu učiteljev tujega jezika stroke.

Nekatere članice se še spominjamo dnea, ko smo društvo ustanovili. Bila se je bitka, saj so nas nekateri želeli ustaviti. Me pa smo se želele povezovati z drugimi učitelji tujih jezikov stroke, saj smo na svojih področjih delovale osamljeno, brez strokovne razprave s kolegi, ki bi poznali naše delo. Želele smo prenesti svoje izkušnje in svoje znanje na druge in se od njih še kaj naučiti. Iskali smo dostop do podatkov o strokah, čigar jezike smo poučevali, iskali gradiva, iskali znanje.

Povezovanje, izmenjava izkušenj in znanja so nas vodili tudi takrat, ko smo pred 10 leti oblikovale skupino za problemsko-naravnano učenje. Po Bernardinem predavanju na konferenci IATEFL smo prepoznale potencial tega prisotpa tako za poučevanje tujega jezika stroke kot tudi za naše povezovanje. Skupina v sestavi Bernarda Kosel, Nada Vukadinović, Melita Djurić, Marija Lešnik, Alenka Gvardjančič, Irena Kuštrin, Mojca Jarc, Violeta Jurkovič, Dubravka Celinšek, Lučka Pristavec, Andreja Drobnič in moja malenkost smo v naslednjih petih letih utirale pot problemsko-naravnanemu učenju na svojih področjih, hkrati pa se povezovale in delile znanje in izkušnje. Rastle smo strokovno, timsko in osebno. Z nami tudi naši študenti kot tudi kolegi z vseh vetrov, na katere smo prenesle svoje znanje. Drage kolegice, iskrena hvala!

Tu se je pravzaprav začelo, potem pa človek postane odvisen od odprtosti in povezovanja. O tem pričajo blogi, wikiji, projekti, delavnice, strokovna ter znanstvena srečanja članov našega društva, strokovna revija Scripta Manent, zbirki Inter Alia ter naše SDUTSJ novičke (te imajo odslej novo urednico, Melito Djurić).

Teden odprtega dostopa smo dejansko pričeli že prejšnji konec tedna z Didaktično tržnico, ki smo jo organizirali skupaj s Fakulteto za turistične študije - Turistico (UP). Prispevke kolegic in kolegov si lahko ogledate na spletni strani http://didakticnatrznica.wordpress.com/. Vabljeni k razpravi o njih (kliknite na Oddaj komentar in delite z nami svoje misli)!

V čast tednu odprtega dostopa vam svetujem še zanimivo branje: razpravo bibliotekarjev o terminologiji odprtega gibanja (http://terminologija.blogspot.com/2010/09/odprti-prosti-svobodni-brezplacni.html) - njihove razprave so osvežujoče in zgled vsem nam! Prek bloga LiLoLe pa lahko pristanemo še pri zapisih Dorothee o odprtem dostopu v zadnjem letu. Če bi si ogledali še kakšen video v čast temu tednu, vam svetujemo ogled spodnjih dveh. Živelo povezovanje in prenos znanja! Živela odprtost!






PS
Če bi radi kaj več zvedeli o tednu odprtega dostopa, obiščite spletno stran http://www.openaccessweek.org/

21 oktober 2010

Didaktična tržnica

V sončnem Portorožu smo se 16. oktobra zbrali na didaktični tržnici, ki je bila je bila skupni projekt FTŠ Turistice in SDUTSJ. V sproščenem vzdušju smo imeli priložnost spoznati številne primere dobrih učnih praks naših kolegic in si tako nabrati novih idej za šolsko leto, ki je pred nami.

Idejni vodji in glavni organizatorki projekta, Šarolti Godnič Vičič, čestitamo za izvrstno zasnovo in izvedbo tržnice, ki bo na željo vseh prisotnih postala stalnica.

Slike in program z didaktične tržnice si lahko ogledate tukaj.

13 oktober 2010

Pridite na didaktično tržnico

Vabljeni na didaktično tržnico v Portorož, ki bo na FTŠ Turistici v soboto, 16.10.2010 od 9.00 naprej! Didaktična tržnica je skupni projekt FTŠ Turistice in SDUTSJ, saj se obe zavzemata za kakovostni prenos znanja na mlade rodove ter skrbita za strokovno rast učiteljev.


Program:

9.00 Pozdravni nagovor dekanje Fakultete za turistične študije – Turistice doc. dr. Aleksandre Brezovec ter dr. Violete Jurkovič, predsednice Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika
9.10 – 10.10 Skupina A (Turizem)
  • Zgodovina turizma in uporaba arhivskih gradiv (Tomi Brezovec, UP Turistica)
  • Avtentičnost tipičnih jedi (Gorazd Sedmak, UP Turistica)
  • Terensko delo pri preučevanju trajnostnega turizma (Igor Jurinčič, UP Turistica)
  • Pasti in prednosti ekskurzije v turizmu (Sebastjan Cvetrežnik, UP Turistica)
  • Razprava
Skupina B (Tuji jezik stroke)
  • Turistično vodenje po Piranu v nemškem jeziku – Ljudmila Sinkovič (UP Turistica)
  • Turizem na podeželju (Primorska) – Majda Bergoč Stegel (Zaris, Višja strokovna šola Postojna)
  • Prostovoljne dodatne domače naloge kot način motiviranja študentov – Violeta Jurkovič (Fakulteta za pomorstvo in promet, UL)
  • TJS na začetni stopnji italijanščine – vloge učnega prevajanja Darja Mertelj (Filozofska fakulteta, UL)
10.10 – 10.30 Odmor
10.30 – 11.30 Skupina A (Turizem)
  • Motivacija za izbirni predmet turizem – Mateja Jere Grmek (OŠ Stična)
  • Ajdovi štruklji in štuča – Ana Godec (Srednja Šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica)
  • Kamniška Veronika v vrtcu – igra vlog – Mojca Krevs (Šolski center Rudolfa Maistra)
  • Krepitev komunikacijskih kompetenc – Flavija Bezeljak (DPZTT s slov. učnim jezikom Ivan Cankar Gorica, Italija)
  • Konflikti in njihovo upravljanje – dr. Janez Mekinc (UP Turistica)
Skupina B (Tuji jezik stroke)
  • Moodle pri poučevanju tujega jezika stroke Polona Vičič (Fakulteta za logistiko, FM)
  • Kreativne metode poučevanja angleščine na področju vinogradništva in vinarstva Veronika Piccinini (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici)
  • Priprava na sestavo pogajalskega pogovora Vesna Jevremovič (Doba fakulteta)
11.30 – 11.50 Odmor
11.50 – 12.40 Skupina A (Turizem)
  • Turizem in nepremična kulturna dediščina – Eleonora Radič in Vanja Prohinar (OŠ Lucija)
  • Pridobitev licence za mladega turističnega vodnika - Tatjana Dominić-Radivojević, Nevenka Šergon Omahen in Keli Jerman (OŠ Ivana Babiča Marezige)
  • Interpretacija narave in mednarodni Comenius regio projekt Feel the nature - Elena Mlakar (Ekonomska šola Brežice)
  • Forma Viva: Primer interpretacije turističnega resursa za različne ciljen skupine – Gregor Balažič (UP Turistica)
Skupina B (Tuji jezik stroke)
  • TJS na začetni stopnji italijanščine – naučljivost in preverjanje znanja – Darja Mertelj (Filozofska fakulteta, UL)
  • Učne kartice pri pouku nemščine kot tujega jezika turistične stroke – Marija Trdan Lavrenčič (UP Turistica)
  • Bralni klub kot način spodbujanja razvijanja bralnih navad Šarolta Godnič Vičič (UP Turistica)
12.4513.15 IKT za potrebe učenja in poučevanja (obe skupini)
  • Predstavitve malce drugače: Prezi Saša Planinc (UP Turistica)
  • Kreativno ustvarjanje digitalnih publikacij Tanja Planinc (UP Turistica)
  • Avdio vodniki Šarolta Godnič Vičič (UP Turistica)
13.15 – 13.45 Povzetek in zaključek – razprava

Po Didaktični tržnici ste vabljeni na voden ogled razstave ob 100-letnici portoroškega hotela Palace.

23 september 2010

Knjige prihodnosti

Digitalne knjige se mogoče marsikomu zdijo modna muha, njihova prodaja kljub temu še kar naprej raste. Če ste že videli, kaj vse omogoča iPad, potem veste, da bodo spremembe doletele tudi digitalne knjige. Možnosti so neomejene. Nekaj si jih lahko ogledate v spodnjem videu. Res vredno ogleda!



The Future of the Book. from IDEO on Vimeo.

Spremembe napoveduje tudi poročilo sekcije Združenja Knjižničarjev Amerike, ACRL, Futures Thinking for Academic Librarians: Higher Education in 2025. Napovedujejo naslednje možne scenarije:
  1. spremembe na področju izdajanja visokošolskih učbenikov, ki so pretežno tiskana - več priložnosti bomo imeli, da učbenike sestavimo iz odlomkov različnih virov, tako nastala publikacija pa bo omogočala tudi zbiranje komentarjev bralcev (samo poglejte predstavitev založbe FlatWorldKnowledge),
  2. prebirali bomo digitalne knjige: z drugimi bomo lahko delili ne le njihovo vsebino, ampak tudi naše komentarje (video zgoraj),
  3. dostop do orodij, ki bodo študentom omogočala zbiranje virov in njihovo navajanje tudi z mobilnih telefonov,
  4. revije s prostim dostopom bodo zmanjšale razkorak med znanstveniki in praktiki - recenzije bodo lahko pisali vsi bralci
  5. nekateri pa menijo, da se bo razkorak le še povečal,
  6. učili se bomo vsi - tudi po diplomi (to nam pa res ni tuje!),
  7. razlike v računalniški pismenosti med bruci bodo večje: nekateri bodo pravi hekerji, drugi pa potrebni osnov,
  8. večja bo nevarnost spletnega kriminala, kar lahko omeji našo svobodo na spletu, še posebej na univerzah,
  9. večje vključevanje gospodarstva v izobraževanje s sponzoriranjem izbranih vsebin (bodo postavljali tudi zahteve po dobičkonosnosti izobraževanja?).
Se vam kaj od tega zdi možno ali verjetno? Všečno?

12 september 2010

Sreča in učenje

Nekateri že pišejo o tem, kako 18-minutna predavanja na konferencah TED postajajo nekakšna nadomestna univerza. Predavatelji na TED-u vsekakor razkrivajo vsebine, ki so nam pomembne, z nami delijo misli in dognanja, ki nam pomagajo do spoznanj o sebi, drugih in o svetu. Zato se nekateri kar vračamo in vračamo po še.

September je za zaposlene v visokem šolstvu mesec zaključevanja študijskega leta, pisanja poročil in tudi priprav na novo študijsko leto. V razmislek in morebiti za navdih bi rada delila z vami dva predavanja z letošnjega TED-a, ki sem ju danes poslušala. Prvi, Nic Marks, govori o indeksu sreče. Ne, ne govori o tem, kje na lestvici se nahaja Kostarika in kje Slovenija ali kakšna druga država. Govori o tem, kaj lahko storimo za bolj srečen planet. Verjemite, vredno vaših 18 minut.




Drugi govornik, Sugata Mitra, je že marsikomu znan po svojem eksperimentu v Indiji. Računalnike je namreč postavil sredi vasi v najbolj zakotnih krajih (vzidal tako, da so otroci lahko gledali monitor in uporabljali tipkovnico) in pustil času čas. Otroci so se brez navodil in brez učitelja, čisto intuitivno, naučili uporabljati računalnik tako za igro kot za učenje. Tokrat govori o nadaljevanju eksperimenta: o odkrivanju tega, kaj vse se lahko učenci (10-12 letniki) naučijo brez učiteljske podpore. Polno navdiha. Uživajte tudi vi!


29 avgust 2010

E-podpora poučevanju


Tokratni prispevek govori o IKT orodjih za podporo učnega procesa. Seveda najboljša rešitev je moodle na serverju šole/fakultete (tega pa ni brez dobre volje strokovnjakov za IKT). Obstaja pa še nekaj drugih možnosti, ki jih velja preučiti. Preden se za katero od njih odločite, ne pozabite preveriti, čigava je last vsebina, ki jo ustvarite, in ali jo lahko sploh izvozite. Izvoz vsebine vam omogoči ponovno uporabo narejenega v naslednjem študijskem letu oz. v nekem drugem okolju, njegovo dopolnjevanje in spreminjanje.

Verjetno obstajajo ponudniki brezplačnega gostovanja za moodle tudi v Sloveniji, ampak žal ne vem zanje. V tujini pa so to v glavnem (pogoji se lahko spreminjajo, zato jih le preverite):

Še dve rešitvi, ki pa sta na voljo le v angleščini:
  • Edmodo - Z Edmodom lahko brezplačno tvorite skupine, jih obveščate s kratkimi sporočili o tekočem dogajanju oz. izmenjujete sporočila z njimi, date jim navodila domače naloge, jih ocenite, delite z njimi povezave, RSS vire in dokumente, lahko pa jim date tudi kakšen vprašalnik, s katerim preverite njihovo znanje ali pridobite njihovo mnenje. Oni pa lahko prebirajo informacije, ki so jim namenjene, oddajajo svoje naloge, sporočajo svoja vprašanja,... Edmodo deluje tudi na mobilnih telefonih. Skupina lahko delje javno ali pa zasebno, nastavitve pa lahko spreminjate tudi sproti - od vsebine do vsebine. Ne morete izvoziti vsebine.
  • GradeMate - Ponujajo ga v dveh načinih (velja tako za učitelje kot dijake/študente): brezplačnem (omejen na 3 skupine) in plačljivem. Tudi GradeMate omogoča upravljanje domačih nalog (navodila, nalaganje, ocenjevanje), izmenjavo povezav in dokumentov, pisanje zapiskov, razprave, spremljanje dogajanja v razredu s koledarjem. Ne morete izvoziti vsebine.
 Vabljeni, da seznama dopolnite!

28 avgust 2010

Iščemo z Jurnom

Ne vem, zakaj predstavlja ravno tale možic novi iskalnik z imenom JURN. Dejstvo pa je, da išče po člankih 3670 brezplačnih digitalnih znanstvenih revij s področja humanistike in umetnosti ter po poglavjih znanstvenih monografij, ki so na voljo brezplačno. Čeprav je zgrajen na podlagi Googlovega iskalnika, za razliko od Google Scholarja, o rezultatih pove malce manj kot Google Scholar, kar pa ni moteče.

Pa poglejmo še rezultate (sliki spodaj). Google Scholar pokaže vsebine v različnih jezikih, JURN samo v članke angleščini. Število zadetkov je v JURNu seveda precej manjše, zato pa lahko dostopamo do vseh povsem brezplačno. Poskusite še sami in sporočite svoje ugotovitve.



Še tole: EARWORM, ki so ga izdelali pri JURNu pa išče po zvočnih zapisih, video posnetkih, odprtih učnih programih in dokumentarcih. Pride prav. :)

23 avgust 2010

Do glosarja s TermWikijem

Prevajalce tehničnih in znanstvenih besedil in učitelje tujega jezika stroke nas veže skrb za terminologijo. Vemo vsi, da je ta neločljivi del našega vsakdanjega dela, zato ima večina nas tudi svoje glosarčke. Včasih, vendar zelo redko, ti prerastejo v terminološke slovarje kot je Veliki angleško-slovenski poslovni slovar naše Lidije Šega. Ali pa Slovensko-angleški konfekcijski slovar, Angleško-slovenski slovar konfekcijske tehnologije in Angleško-slovenski prometni slovar naše Metke Brkan. Ali Slovensko-nemška vojaška slovarja  Šole za tuje jezike MORS. Včasih glosarji pristanejo na spletu - kot Kemijski slovarček Nade Vukadinović ali pa tisti, ki jih tako dosledno in izčrpno navaja v svoji zbirki Miran Željko. Vsekakor pa področje terminologije ostaja kronično podhranjeno, česar se zavemo vsakič, ko se znajdemo pred terminom, s katerim ne vemo ne kam ne kako.

http://www.termwiki.com/SL:touristKo sem slučajno naletela na spletno stran TermWiki-ja, sem bila nad možnostmi, ki jih ta ponuja za sodelovalno terminološko delo, navdušena. Tisti, ki sodelujejo pri velikih teminoloških projektih ali pa projektih, ki so računalniško dobro podprti (kot npr. iSlovar), bodo nad tem verjetno začudeni. TermWiki je namreč preprosto orodje, ki temelji na Mediawikiju, ki ga uporablja tudi Wikipedija. Njen potencial leži predvsem v njeni odprtosti, tj. v odprtosti, ki omogoča sodelovanje avtorjev. Vsebine lahko prispevamo vsi, za svoj vložek pa smo nagrajeni tako, da lahko izvozimo vse, kar smo vnesli in še dvakrat toliko, če želimo. Nagrada pa je tudi in predvsem v tem, da bomo s svojimi vnosi in uvozom obstoječih glosarčkov (možen uvoz excelovega dokumenta) omogočili nastanek velike terminološke baze podatkov, ki bo vsem omogočila brezplačen dostop do kakovostne razlage terminov kot tudi do njihovih prevodov v različne jezike. TermWiki ima potencial, da preraste v terminološko Wikipedijo. Veljalo bi premisliti o tem, da se mu vsi pridružimo.

Tisti nadobudni, ki bi se raje lotili terminološkega projekta v okviru svojih ustanov, pa lahko TermWiki shranite na serverju svoje ustanove, ga prilagodite in razvijate skupaj s svojimi sodelavci. Če želite več podpore, CSOFT, ki je program razvil, ponuja še dve plačljivi možnosti. Pa sporočite še nam za svoj projekt! :)

http://www.csoftintl.com/termwiki.php

22 avgust 2010

Zvok tako in drugače

Pred časom je o Wolframovem iskalniku že pisala Vida, sedaj bi vam pa rada predstavila novo storitev, ki jo Wolfram ponuja - Wolfram Tones. Gre za spletni program, ki nam omogoča, da ustvarimo kratek zvočni zapis, ki ga lahko shranimo in uporabljamo v svojih podkastih ali na svojih telefonih. Ustvarjanje je zabavno, saj samo klikamo in iščemo zvoke, ki so nam všeč. Lahko prisluhnite moji "mojstrovini" na klavirju in tisti na kitari. ;)

TalkShoe in BlogTalkRadio ponujata možnost, da brezplačno posnamete čisto svojo radijsko oddajo. Glede na to, da njuna storitev ni povsem enaka, velja raziskati, katera od njiju vam bo bolj ustrezala. Sicer pa vam za snemanje zvočnih zapisov še vedno ostaja dobri stari Audacity.

30 junij 2010












Delavnica: Spletni razred Moodle in priprava e-gradiv za uspešno kombinirano poučevanje


V začetku junija je Skupina za e-učenje pripravila delavnico na Fakulteti za logistiko v Celju. Zbralo se je osem učiteljic, ki so se naučile, kako se pripravi preprost spletni razred, si ogledale različne možnosti dela v spletnem razredu ter se seznanile s postopkom priprave e-gradiv za uspešno kombinirano poučevanje tujega jezika.

Udeleženke so bile zelo aktivne in dojemljive in upamo, da bodo s pridobljenjim znanjem lahko čimprej izboljšale svoje poučevanje.

Nasvidenje v jeseni, ko je na sporedu nova delavnica o e-učenju na temo korpusov!

26 april 2010

Leksikografija

Če se zanimate za digitalno leksikografijo in bi želeli pobrskati po objavah s tega področja, potem brž na spletno stran OBELEX. Tu namreč od leta 2000 sistematično zbirajo podatke o člankih iz International Journal of Lexicography, Lexicographica, Dictionaries, Lexikos, Euralex-Proceedings ter zbornika International Symposium on Lexicography. Zbranih je že približno 600 del. Iskalnik je zmogljiv in uporaben.

Projekt OBELEX gosti Institut für Deutsche Sprache iz Mannheima.

(Stran se malce bolj počasi nalaga, zato bodite potrpežljivi.)

20 april 2010

Vabilo

Didaktična tržnica

Portorož, sobota 8.5.2010

Poučujete tuji jezik stroke in imate zanimivo ali dobro izkušnjo, ki bi jo delili z drugimi učitelji? Bi želeli prisluhniti zgodbam drugih učiteljev in si nabrali novih idej? Potem pridite na didaktično tržnico Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika in UP Turistice!

Kaj je didaktična tržnica in kaj se bo dogajalo?
Didaktična tržnica je kraj za izmenjavo primerov dobrih učnih praks.
Poučevanje tujega jezika stroke se redkeje znajde v središču pozornosti strokovnih razprav. Učitelji pa vemo, da so raznolikost metod in oblik poučevanja sestavni del naše vsakdanje prakse. Čas je, da o njih spregovorimo.
Primere dobrih učnih praks bomo izmenjevali v skupinah po šest učiteljev. Vsak učitelj bo imel na voljo približno 7 minut za predstavitev in še 5 minut za razpravo. Tako si bomo lahko v 75 minutah nabrali precej novih idej. Po kratki pavzi bomo oblikovali nove skupine in postopek ponovili.
Na didaktični tržnici so dobrodošli tudi tisti učitelji, ki bi kolegom želeli samo prisluhniti. Pridružili se bodo lahko eni od skupin in sodelovali v razpravi.

Teme
1. Aktivne metode pri pouku tujega jezika stroke (Primeri dobre učne prakse)
2. Aktivne metode pri pouku tujega jezika v turizmu (Primeri dobre učne prakse)
3. Aktivne metode v turističnem izobraževanju (Primeri dobre učne prakse)

Programski in organizacijski odbor
Aleksandra Brezovec (UP TURISTICA), Violeta Jurkovič (SDUTSJ), Šarolta Godnič Vičič (UP TURISTICA & SDUTSJ), Nataša Gržinić (CeVIT - Center za vseživljenjsko izobraževanje v turizmu, UP TURISTICA).

Pomembni datumi
Prijava na Didaktično tržnico do: 3.5.2010 na e-naslov Šarolte
Datum Didaktične tržnice: 8.5.2010

Kaj lahko naredimo?

1) Pripravimo kratko predstavitev primera učne prakse, ki se je v učnem procesu izkazala za uspešno. Ta naj bo kratka (največ ena stran) in vključuje:
- naslov,
- ime in priimek,
- predmet in
- kratek opis (Kakšen je bil problem, ki ste ga reševali oz. katero vprašanje/snov ste obravnavali? Kaj ste želeli doseči? Kako ste se te situacije lotevali v preteklosti? Kako ste se problema/situacije lotili sedaj oz. kaj ste spremenili v svojem pristopu? Kakšen je bil rezultat? Kakšen je bil odziv učencev / dijakov / študentov? Kako veste, da ste bili uspešni?)
2) Prijavimo se na didaktično tržnico (do 3.5.2010). Udeležba je brezplačna. (Poznejših prijav ne bomo upoštevali.)
3) Svojo predstavitev razmnožimo (natančno število kopij bomo sporočili do 5.5.2010).
4) Pridemo v Portorož na Didaktično tržnico!

Prisrčno vabljeni!
Organizacijski odbor


P.S.
Začetek tržnice predvidoma ob 9.00, trajanje pa je odvisno števila prijavljenih vsebin. Program bomo sporočili prijavljenim v torek, 4.5.2010.

04 april 2010

Zvočni zapisi v nemščini

Ja, malce hecno je, da pišem o podcastih za jezik, ki ga ne govorim. Tako pač ne morem preveriti ne vsebine in ne kvalitete zapisov. No, nič hudega. Upam namreč, da bodo kolegice in kolegi, ki poučujete nemščino, pustili komentar pod tem zapisom in z nami delili svoje mnenje.

Na spletni strani Univerze v Leedsu sem našla naslednje povezave za podcaste v nemščini:
Veselo brskanje in poslušanje!

16 marec 2010

Googlove fotografije malce drugače

http://image-swirl.googlelabs.com/
Vsi smo že kdaj iskali slike v iskalniku Googla. Ta pa je pred nekaj meseci predstavil novost: iskanje slik in fotografij, ki so vsebinsko povezane - Image swirl.

Tematsko je zaenkrat organiziranih le okrog 200.000 tem, vendar pričakujejo, da jih bo prav kmalu precej več. (Več o projektu lahko preberete v Googlovem blogu.)

Zanimivo je tudi to, da vključujejo tudi nekatere rešitve, ki jih poznamo že iz vizualnega tezavra. Poskusite tudi sami. Spodnja slika ponazarja to, kar sem našla, ko sem iskala slike na temo "Slovenia". (Pazite, iskanje besede "Slovenija" prikliče drugačne slike.)

http://image-swirl.googlelabs.com/html?q=slovenia#411

Razvijanje bralne zmožnosti

Zanimiva je spletna stran organizacije Extensive Reading Foundation, ki podpira in promovira branje med učitelji in njihovimi učenci in dijaki že od 2003.

Veliko je zanimivih stvari, ki jih lahko tu najdemo. Med njimi tudi dodatek k učnemu okolju Moodle, ki pomaga učiteljem organizirati in spremljati prebrano literaturo ter ponuja vaje za bralno razumevanje knjižic s poenostavljeno angleščino.

Zanimive so tudi povezave ter razprave v njihovem blogu. Vsekakor je stran vredna obiska.

06 marec 2010

To in ono: varnost na spletu in zanimiva spletna stran

Sodobne tehnologije nam ponujajo veliko zanimivih rešitev za učenje, prosti čas, igro, zdravje... Pa vendar se zdi, da prevečkrat prezremo dimenzijo velikega brata - tj. možnost, da nekdo spremlja naša dejanja in zbira podatke o njih za namene, ki niso čisto nedolžna. Pri tem smo pa običajno svoj najhujši sovražnik, ko iz nevednosti ali nepazljivosti delimo z vsem svetom informacije, ki razkrivajo mnogo več, kot smo pripravljeni deliti z neznanci.

Sodobne tehnologije uporabljamo tudi pri poučevanju. Opozorimo svoje študente/dijake na pasti spleta in poskušajmo jih zavarovati. Osveščanje je pri varovanju naše zasebnosti ključnega pomena. Več na spletni strani www.safe.si. Poleg napotkov za otroke in starše lahko najdemo napotke tudi za učitelje. Zanimiv je tudi članek Kako klepetati na spletu. Napotki pa bodo prišli prav tudi nam. Kosristna pa se zdi tudi stran http://www2.arnes.si/~bmohor3/ROM/varnost_na_internetu.html. Za konec pa še zanimivo branje iz Frobsa: Scary Stuff Roberta Ellisa Smitha.

Za konec pa nekaj lahkotnega: oglejte si to sliko spodaj. Bi rekli, da je to Moodle? Jaz ne. Bi pa imela takšnega. Vi ne?

Moodle lahko tudi obiščete in si ogledate na tem naslovu: http://www.childrenfirst.nhs.uk/teens/health/getfit/index.php.
Uporabniško ime: guestuser
Geslo: gu35t

19 februar 2010

Izzivi jezika stroke v 21. stoletju

Melita in Manica Mojca in Nives Ampak dejansko... Slavi o študentih in slovnici Maja in Margit

Tiste, ki vas na konferenco ni bilo, verjetno zanima, kako je bilo. Z eno besedo: super!

Program je bil bogat. Prispevki so obravnavali različne vidike tujega jezika stroke in njegovega poučevanja:
  • e-gradiva in didaktiko spletnega poučevanja,
  • vpliv bolonjske reforme na pouk tujih jezikov stroke,
  • medkulturno sporazumevanje in sodelovanje študentov z vrstniki po svetu,
  • analizo potreb, učna gradiva in izdelke študentov,
  • učne strategije, usvajanje tujih jezikov in njihovo obrabo,
  • terminologijo,
  • primere dobre prakse: od pisanja gradiv za poučevanje jezika stroke do aktivnih pristopov k njegovemu poučevanju.
Udeleženci konference so bili zelo aktivni: pa ne samo kot poslušalci. Razprava, ki se je po predstavitvah prispevkov odprla, je bila odkrita in strokovna. Kot se za kritično strokovno skupnost spodobi. Znova in znova smo se vračali k vprašanju statusa tujega jezika stroke v srednjem, višjem in visokošolskem sistemu. Stanje je namreč kritično, mnenja in opozorila strokovnjakov (učiteljev tujega jezika stroke) pa niso zaželjena.

Občutek na konferenci je bil kljub temu dober. Konstruktiven. Veliko je namreč vezi, ki nas povezujejo in nam dajejo moč. In gledali smo naprej - iskali to, kar nam je skupnega in kar nas bo povezovalo še naprej. Slovensko društvo učiteljev tujega jezika stroke se ne da! Slovensko društvo učiteljev tujega jezika stroke gre naprej!

Nekaj utrinkov s konference lahko najdete tu: View slideshow
Še več fotografij pa v Flickrju.

-----
P.S.
Ena stvar pa je le bila, kako naj rečem? - problematična. Pavze so bile prekratke in zmanjkalo je časa za klepet. Očitno se bomo morali znova zbrati!

29 januar 2010

Poročilo o udeležbi na delavnici

"Jezikovna društva in krepitev njihovega medsebojnega sodelovanja"

Gradec, 10. – 11. 12. 2009

Od 10. do 11. decembra 2009 je v Gradcu v Avstriji potekala delavnica v okviru projekta LACS: Jezikovna društva in krepitev njihovega medsebojnega sodelovanja za predstavnike 34 držav članic Centra za moderne jezike v Gradcu. LACS je kratica za Language Associations and Collaborative Support. Delavnice sem se kot predstavnica Slovenije udeležila mag. Saša Podgoršek iz Slovenskega društva učiteljev nemščine, sicer pa zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Center za moderne jezike v Gradcu (ECML) je ustanovil Svet Evrope z osmimi ustanovnimi članicami leta 1994, delovati pa je začel leta 1995. Poslanstvo ECML-ja je vzpodbujanje odličnosti in inovativnosti pri poučevanju jezikov s ciljem medsebojnega razumevanja.

Eno od glavnih dejavnosti, ki jih izvaja ECML, predstavlja organiziranje mednarodnih projektov. Projekti so organizirani v okviru triletnih obdobij, vodijo pa jih mednarodne skupine strokovnjakov. Namenjeni so izobraževalcem učiteljev, raziskovalcem in multiplikatorjem na izbranem področju. Trenutno tečejo projekti tretjega srednjeročnega programa (2008-2011), med katere spada tudi projekt LACS.

Projekt LACS koordinira dr. Terry Lamb, v ožji projektni skupini pa sodelujejo tudi Lučka Pristavec, Janina Zielinska, Sigurborg Jonsdottir in Nicole Thibault. Delavnice v okviru projekta LACS smo se udeležili predvsem člani, člani upravnih odborov in predsedniki jezikovnih društev. Njen glavni cilj je podpiranje medsebojnega povezovanja tako med posameznimi društvi kot tudi s centrom ECML. Pomemben cilj delavnice je tudi diseminacija strokovnih izsledkov in publikacij v centru ECML izvedenih projektov z namenom, da bi dosegli čim večje število učiteljev jezikov na vseh ravneh. Pričakovani rezultati projekta LACS obsegajo še dve področji: izdelavo priročnika za jezikovna društva ter razvoj dejavnosti društev v zvezi z diseminacijo projektov centra ECML in evalvacijo procesov diseminacije v posameznih društvih. Spletna stran projekta LACS: http://lacs.ecml.at/.

Na spletni strani http://www.ecml.at/participants/participants.asp?t=getinvolvedintro so objavljene informacije o možnostih aktivne vključitve v projekte in ostale dejavnosti centra ECML. Razpis za novo programsko obdobje bo izšel predvidoma v novembru 2010 in bo objavljen tudi na spletni strani centra ECML: http://www.ecml.at/.

Saša Podgoršek

01 januar 2010

Spletna orodja za učitelje

Nick Peachey nas je že velikokrat navdušil s kakšno dobro idejo. Tokrat nas razveseljuje z opisom zbirke najnovejših spletnih orodij, s katerimi si lahko učitelji pomagamo pri pouku tujih jezikov oz. pri pisanju učnih gradiv za svoje študente/dijake/učence. Gre za knjižico z naslovom Web 2.0 tools for teachers, ki jo prilagam spodaj. Vredna je pozornosti!

Web 2.0 Tools for Teachers