29 december 2005

Jutro in dan

Današnje jutro je prineslo sneg na Obalo. Pogled z moje terase delim z vami.

Dan pa je prinesel prvo številko naše revije Scripta Manent. Urednice smo ponosne nanjo. Prvenstveno gre za to, da smo zadovoljne, ker nam je uspelo privabiti pet kakovostnih in zanimivih prispevkov.

Poleg tega pa smo zadovoljne tudi zato, ker nam je k sodelovanju uspelo privabiti krog recenzentov. Vsak članek sta namreč ovrednotila vsaj po dva recenzenta. Vsem iskrena hvala za ves trud in zavzetost! Brez vas nam ne bi uspelo!

Oglejte si torej revijo, preberite prispevke in sporočite svoje vtise. Lahko kar tu, lahko tudi anonimno, lahko pa tudi na naslov revije. Veselo branje!

P.S. Pa srečno v novem letu!

GRETA

Od nekdaj me ime Greta spominja na slavno igralko Greto Garbo. Odslej bo malce drugače. Greta je namreč tudi ime strokovni reviji Društva učiteljev angleščine iz Andaluzije. Tako kot naša Scripta Manent, tudi Greta izide dvakrat na leto, je le po naravi je malce drugačna, čeprav ravno tako poskuša povezovati teorijo in prakso. Kot prvo, vsi članki obravnavajo le angleški jezik. Potem je tu vsebina: vsaka številka ima kakšen dober intevju z znanim strokovnjakom, nekaj prispevkov na temo teorije, drugih na temo prakse, tehnik poučevanja, jezika stroke, spletnih strani in podobno. Društvo namreč združuje učitelje angleškega jezika na vseh ravneh izobraževanja. Priporočam.

19 december 2005

Stanje na področju poučevanja tujih jezikov stroke

Prejšnji teden se je začelo anketiranje učiteljev tujega jezika stroke v jezikovnih šolah, višjih šolah ter v tercialnem izobraževanju, prodekanov, vodij jezikovnih šol ter ravnateljev višjih šol, ki ga v okviru Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika izvajamo Melita, Violeta in jaz. Kot veste, želimo narediti posnetek stanja na področju poučevanja tujih jezikov stroke v Sloveniji in upamo, da si bomo lahko s pomočjo pridobljenih podatkov ustvarili bolj natančno sliko o tem, kako se poučevanje tujega jezika stroke dejansko odvija v praksi. Z bolj jasno sliko bomo v društvu lažje delali v smeri vedno večje kakovosti poučevanja tujega jezika stroke ter si prizadevali za uveljavitev tako tujega jezika stroke kot tudi našega poklica.

Tako vas naprošamo, da sledite povezavi, ki ste jo prejeli z elektronsko pošto, in izpolnite ustrezen vprašalnik do petka, 23.12.2005. Če slučajno elektronskega sporočila niste prejeli, prosimo, javite to na ta elektronski naslov. Rade volje pošljemo vprašalnik tudi vam.

Hvala vsem, ki ste anketo že izpolnili.

02 december 2005

Electronic Village Online (EVO) 2006

Samo posredujem še uradno objavo...

The CALL Interest Section of the international TESOL professional
association is pleased to offer the opportunity to participate in the
Electronic Village Online (EVO) 2006 season. This is a professional
development project and virtual extension of the TESOL 2006 Convention
in Tampa Bay, FL. The intended audience for this project includes both
TESOL 2006 participants and those who can participate only virtually.
You do not need to be a TESOL member to participate in a free,
six-week, wholly online session of the EVO, Jan-Feb, 2006. Please
visit our Announcement Web page to select one of a dozen sessions on a
variety of topics:
http://webpages.csus.edu/~hansonsm/announce.html
Yours in TESOL,
The EVO Coordination Team

Nadvse koristna stvar. Šarolta, ti si tu bila že letos, ne?

01 december 2005

Blog Hui in New Zealand (17-18 March 2006)


Another promising conference is planned for 2006. It’ll focus on blogs. Papers, presentations and posters should cover the following topics:
  • Case studies of local experiences in implementing blogging technologies
  • Blogitics - blogging as a political tool – activism online
  • Blogging the arts: Web 2.0 independent music publishing, photographers, and artists
  • Personal blogs and portals
  • Blogging with a conscience - blogging to make a difference
  • Portfolio blogging – promoting, presenting, and protecting your creativity
  • Developing blog-based teaching materials, resources and techniques
  • Fear and loathing in the long tail - managing your public life online
  • Blog writing style
  • Collaborative blogging
  • Making money with your blog
  • Desk top blogging – fine publishing from home
  • Building your community and traffic, connecting with your tribe in the blogosphere
  • Blogging on the intranet – blogging in the office
  • Traditional PR, marketing and the “blogosphere”
  • Theoretical and conceptual reviews, technical reviews
  • Social networking tools, blogging tools, aggregation and technology: RSS, XML, podcasting and video blogging.

What’s more, papers presenting praxis with blogs are also welcome. Find out more at http://bloghui.org/

30 november 2005

Novičke od tu in tam

Druga številka ELOPE, znanstvena revija, ki jo izdaja SDAŠ, je tik pred izidom. Več na spletni strani društva.

Prva številka Scripta Manent, strokovne revije našega društva, bo izšla sredi decembra. Članki se osredotočajo na poslovni jezik.

ESSE je razgrnilo program 8. mednarodne konference, ki se bo odvijala v Londonu med 29. Avgustom un 2. Septembrom 2006. Marsikaj se najde tudi za nas, ki se ukvarjamo z jeziki stroke. Med seminarju tako lahko najdemo teme kot:
  • kultura in identiteta v angleških specializiranih besedilih
  • retorika znanosti skozi čas in v različnih vedah
  • CLIL
  • diskurz znanosti
  • angleščina v mednarodnem poslovnem sporazumevanju.
Časa je še dovolj za prijavo novih seminarjev, tako se priporoča ogled njihove spletne strani. Če ste slučajno prezrli, The European English Messenger nas opozarja, da se je potrebno registrirati pri University-English, če želimo še naprej prejemati reklamna gradiva založnikov.

Med 20.-22. avgustom 2006 se bo v Antwerpu odvijala še ena konferenca. Posvečena bo tematiki CALL (računalniško podprto učenje jezikov): “How are we doing? CALL & Monitoring the Learner. “ Prijava abstraktov do 24.12.2005.

27 november 2005

Jezik neke stroke in novinarji

Daily Telegraph je konec avgusta objavil prispevek o ugotovitvah Johna Flowerdewa, ki je na nekem podjetju proučeval jezik stroke računovodij. Profesor Flowerdew je namreč ugotovil, da se računovodje bolj malo pogovarjajo med seboj, pa še takrat v nekem zapletenem žargonu. Pisna komunikacija med njimi običajno poteka v obliki pisem ali faksov, saj elektronsko pošto redko uporabljajo, ker je premalo formalna. Povrhu vsega delajo tudi v sivih in dolgočasnih pisarnah. Novinarji in blogerji, ki o tem poročajo, na tej točki seveda vsi zaključijo: ni čudno, da imajo ljudje računovodje za tako dolgočasne ljudi.

Če proučuješ jezik stroke, tega ne počneš zato, da tvoriš sodbo o ljudeh, ampak zato, da s pomočjo ugotovitev lahko študente pripraviš na njihov bodoči poklic. Hecno pa se mi zdi, da toliko časopisov po svetu skoraj dobesedno ponavljajo isto zgodbo in isto sodbo ter uporabljajo citate Flowerdewja, pa vseeno ne povedo, od kod jim citati. Članek bo v kratkem objavljen v English for Specific Purposes, vendar dvomim, da Flowerdew označuje jezik računovodij kot “dull and uninspired, jargon-heavy language”. Ne bi bilo etično. Abstrakt članka na strani založnika pravi takole:

This study is a genre analysis which explores the specific discourse community of tax accountants. Tax computation letters from one international accounting firm in Hong Kong were analyzed and compared. To probe deeper into the tax accounting discourse community, a group of tax accountants from the same firm was observed and questioned. The texts analyzed and the data from the observation and interviews with the accountants highlight, among other things, the prevalence of intertextuality in their discourse. There also seems to be a trend towards faxing instead of posting tax computation letters, while e-mail is not considered appropriate for the conveyance of such letters. The implications of the findings are presented with possible suggestions for future research.

Je kdo članek že prebral?

23 november 2005

Wiaoc05

Ok, malčk o dogajanju na WIAOC 05. Firbec sem pasla v petek, soboto in nedeljo. Zaradi mojih dveh škrateljnov doma sem bila omejena na večerno-nočne ure, tako da sem si sinhrono uspela ogledati le nekaj dogodkov, in sicer:

Enhancing collaboration through chat in ESP: A conversation analysis (D. Gonzáles, L. Esteeves) - predstavili sta izvajanje angleščine za študente arhitekture na Universidad Simón Bulívar, Carcass, Venezuela. Osredotočili sta se na eno od učnih enot, ki je temeljila na skupinskem delu študentov (jigsaw). Polovico ur so izvedli v razredu (f2f) , polovico na daljavo in primerjali potek dela. Prikazali sta nekaj zanimivih ugotovitev, ki govorijo v prid uporabi chata - npr. večja avtonomnost študentov, neprimerno več interakcije med njimi, doslednejša uporaba angleščine, itd. Se kar splača preleteti - zanimivo, jasno, nazorno, uporabno.

Going global with the Webheads in Action (Teresa Almeida d'Eca) - zgodovinski pregled dogajanja v okviru združenja Webheads in Action.

Live Interviews in Voice Chat with Intermediate ESL Students (C. Jones) - tudi zelo prijetna predstavitev uporabe Yahoo Messengerja pri pouku angleščine na Arizona Western Collegu v Yumi, Arizona - tu sem kot prostovoljka tudi sodelovala v enem od kasnejših intervjujev. Študenti v parih ali trojicah intervjuvajo prostovoljce (webheade) iz različnih koncev sveta (avdio konferenca preko Messengerja) in nato zadevo predstavijo in prediskutirajo v razredu. Intervjuvanci - v mojem primeru učitelji ESL iz Afrike, Brazilije, ZDA, Tajske, Švedske in, seveda, Slovenije - pa smo med avdio konferenco s študenti vzporedno kramljali med seboj tekstovno - in bilo je res zabavno.

Skušala sem se udeležiti še diskusije na temo takšnih in drugačnih tehnik online poučevanja, ki je potekala v Breezu, a ga moj ADSL ni uspel dohajati, tako da sem od tega bolj malo odnesla.

Ostalo si bom skušala še ogledati ob priliki. V glavnem, nad celotno zadevo sem straaašno navdušena in toplo priporočam ogled.

21 november 2005

Blogerji vseh dežel...

Pred časom (glej moj prejšnji prispevek) sem omenila mednarodno druženje blogerjev WiAOC, ki se je dogajalo prejšnji konec tedna. Vsi, ki ste zaradi prepolnih sedežev zamudili konferenco in vas vsebina prispevkov vseeno zanima, lahko prisluhnete 21 predavanjem, ki so shranjeni na spletni strani Learning Times. Registracija je brezplačna. Predavanja pa najdete na tem naslovu. Hitra internetna povezava je prednost.

Mimogrede še tole. Zavedam se, da pišemo le takrat, kadar želimo kaj povedati drugim. Vem, da je pisanje samotarska aktivnost. Pa vendarle. Tole spletno stran obišče približno 30 in nekaj ljudi na teden, pa skoraj nihče ne pusti komentarja. Ne želim biti vsiljiva, vendar osnovni bonton bloganja nalaga obiskovalcem, da vsaj tu pa tam pustijo kakšen komentarček. Lahko je čisto kratek. To je za spodbudo tistim, ki pišemo, če ne drugega. Je pa lahko tudi začetek pogovora na temo, ki nam je skupna.

Še vedno ste vsi člani društva vabljeni, da delite svoje misli v tem Spletnem dnevniku. Napišite kratek mail in dobili boste vabilo, ki vam bo omogočalo, da pišete v ta blog, kadarkoli si to zaželite.

09 november 2005

Sinhorne in asinhrone prireditve na spletu

Posredujem vam sporočilo Vancea Stevensa o sinhronih in asinhronih predavanjih na spletu, ki so namenjeni vsem, ki vas informacijske tehnologije zanimajo. Prisotni bodo v glavnem učitelji tujih jezikov.
This is a reminder that the first WiAOC 2005 Webheads in Action Online Convergence will begin in a few days time with asynchronous events starting November 13, and synchronous presentations taking place around the clock from November 18-20, 2005. You can find a schedule here.

On the schedule you will find links to help you work out the times of these presentations where you are. For further help with time conversions, visit Worldclock. You can also visit Tappedin for help connecting with the conference.

Keynotes begin on Friday November 18 at 2:00 a.m GMT with a presentation by Curtis Bonk, and continue with presentations by David Nunan at 08:00 GMT, Joy Egbert at 11:00 GMT, then a second by Curtis Bonk at 14:00 GMT, and Dave Sperling at 18:00. On Saturday, Nov. 19 there is a keynote address by Randall Davis at 11:00 GMT. There is more information here.

A number of institutions and individuals are donating their time, energy, and online facilities to make it happen. This event is completely free. All are welcome to attend.

Guest visitors are welcome at the conference but you are strongly urged to register at WiAOC. Visit there to find out how you can interact with others in this roundbreaking event, and there's more information at WiAOC.(This information
is frequently updated; to avoid viewing cached documents refresh your browser and ensure the pages you view are dated Nov 9 or later).

This event is hosted by Webheads in Action.

Please feel free to distribute this message to others in your zone of proximal development.
Best,

Vance Stevens
http://www.vancestevens.com/vance.htm

08 november 2005

Scripta Manent - rezultati glasovanja

Skupno število oddani glasov v naši septemberski anketi, s katero smo spraševali po najbolj primerni temi za naslednjo številko naše strokovne revije Scripta Manent, je bilo 13. Na prvem mestu, daleč pred ostalimi, se nahaja tema terminologija in tuji jezik stroke. 46,15% glasujočih jo je podprlo. Sledita ji razvijanje učnih gradiv (23,08%) ter tuji jezik stroke in informacijsko komunikacijske tehnologije (15,38%). Zadnje mesto si delita jezik znanosti in tehnologije ter procesi ocenjevanja tujega jezika stroke (7,69%).

Na naše drugo vprašanje, ki vas je spraševalo po temah, o katerih bi bili pripravljeni pisati za Scripta Manent, je bilo delženo manj odgovorov (le 9) in še ti so kazali malce drugačno sliko. Prvo mesto si delijo tisti, ki so pripravljeni pisati o tujem jeziku stroke in informacijsko komunikacijskih tehnologijah, in tisti, ki bi pisali o procesih ocenjevanja jezika stroke (v vsaki skupini trije, t.j. 33,3%). Preostale teme so našle le po enega potencialnega avtorja (11,11%). Tisti, ki niso pripravljeni pisati, niso glasovali.

Bi želeli kaj k temu dodati?

P.S.
Prva številka Scripta Manent se že veselo pripravlja. Izšla bo v decembru.

07 november 2005

CLIL tretjič

Da ni vse zgolj politika, ko gre za CLIL, lahko razberemo iz novega gradiva za jezik stroke na spletni strani Macmillana za učitelje. Adrian Tennant tako pravi:
CLIL (Content language integrated learning) is now one of the new buzz words, or acronyms, in EFL/ELT. However, CLIL is not a new thing in teaching. It is simply another name for cross-curricula content.
Ne morem se odločiti: gre tukaj za namerno poenostavljanje, za nevednost, za naivnost, za usmerjanje pozornosti učiteljev drugam? Kaj se vam zdi?

06 november 2005

Tuji jeziki, EU in univerze

Nihče od vas me ni opozoril na to, da so razlogi še drugi. Ob jutranji kavici sem prebirala The Economist in sem naletela na zanimiv članek, ki govori o tem, da se nove članice EU zelo hitro odpirajo študentom iz azijskih držav (predvsem iz Kitajske), saj so precej bolj fleksibilne kot zahodnoevropske univerze. Največ zanimanja je za poslovni študij in študij računalništva, tujih študentov pa je v novih članicah že 23.000. Članek je izpostavil dejstvo, da se je v novih članicah povečal delež mladih, ki študirajo (Slovenija je tu na zavidljivem 2. mestu takoj za Latvijo, pet novih članic pa presega poprečje OECD).

Vendar ni vse tako zelo sijoče za univerze novih članic EU, kot se zdi na prvi pogled. V naslednjem desetletju se predvideva 40% zmanjšanje števila domačih študentov zaradi demografskih gibanj (ta se tudi pri nas že jasno kaže v srednjih šolah). Upad števila domačih študentov pa srednjeevropske države ne bodo mogle nadoknaditi s povečanim številom azijskih študentov, če se ne bodo lotile reševanja problema premajhne kakovosti študija. Krajši študij za nižjo ceno namreč dolgoročno ne ustvarja rast interesa med potencialnimi študenti, če diploma ne zagotavlja tudi dovoljšnjo mero znanja.

Torej trend predavanj v angleškem jeziku ne zagotavlja samo mobilnost študentov znotraj EU. Odpira namreč tudi vrata tujim študentom iz azijskih dežel, ki prinašajo nov priliv sredstev že tako obubožanim univerzam. Predavatelji bodo v slednjem primeru verjetno plačani, medtem pa za delo s študenti iz članic EU, marsikdo sploh ni.

Je to bolje rešeno pri vas? Ali kdo od učiteljev tujega jezika stroke sodeluje s svojim predmetom v programih študentske mobilnosti?

05 november 2005

SDUTSJ dogodek 18.11.

Vabimo vas na prvo srečanje v organizaciji SDUTSJ v letoššnjem ššolskem letu z naslovom: "Projekti za učitelje tujega jezika stroke (predavanje in okrogla miza)" .

Vidimo se v petek, 18.11.2005, ob 16h v prostorih Naravoslovnotehnišške fakultete (Oddelek za kemijsko izobražževanje in informatiko) na Vegovi 4 v Ljubljani (vhod z dvoriššča).

Predavateljice nas bodo seznanile z razpisi iz programov:
- Comenius, Lingua, Leonardo da Vinci in Jezikovno priznanje (več na www.cmepius.si) in
- ELTECS (več na www.britishcouncil.org/eltecs.htm).

Predstavitvam, ki bodo skupaj trajale približžno uro in pol, bo sledila diskusija, kjer bo zelo zažželena izmenjava izkuššenj na področju projektov, in pa pogovor o možžnostih in idejah za bodoče prijave članov in članic SDUTSJ.

Udeležžba za člane in članice SDUTSJ je brezplačna, o svoji udeležžbi pa nas obvestite na e-naslov info@sdutsj.edus.si.

Upam, da bo pestro ;)

02 november 2005

Mednarodna delavnica bloganja

Ravnokar sem prebrala, da bo od 16. januarja do 26. februarja spet potekala mednarodna delavnica bloganja "EVO 06" v okviru združenja TESOL. Stari mački, ki bodo delavnico vodili, se že pripravljajo. Obeta se vrsta novosti (npr. podcasting) in nekaj izrednih predavanj. Vse bo na spletu.
Priporočam!

30 oktober 2005

Tuji jeziki stroke in EU

EU je postavila CLIL (content & language integrated learning) na prednosto listo. Tako bodo predlogi projektov, ki bodo razvijali CLIL, imeli prednost na razpisih projektov Leonardo. Godunčeva je v svojem poročilu napisala:

Večina predstavitev se je dotaknila poučevanja drugih predmetov v tujem jeziku- bilingvalno učenje in poučevanje (CLIL - Content and Language Integrated Learning), ki ima v večini vzhodnoevropskih držav in tudi v državah srednje in zahodne Evrope, že dolgoletno tradicijo. Evropska komisija uvršča to področje med prednostna področja delovanja na področju jezikov. Kljub temu pa se vedno znova odpirajo določeni problemi pri tej obliki učenja jezikov ( primerni učbeniki, usposobljeni učitelji, financiranje..), čeprav je večina pilotnih projektov potrdila dobre rezultate na področju CLIL-a. Še vedno pa nekatere države zelo zadržano in previdno uvajajo CLIL ( med njimi tudi Slovenija) v jezikovni kurikulum.

Priporočila : CLIL lahko izboljša jezikovno kompetenco dijakov brez večjih pretresov za nacionalni kurikul, implementacija le-tega pa zahteva usposobljene in kompetentne učitelje in ustrezna učbeniška gradiva.


Če pogledam na učni načrt za nemščino na mednarodni gimnaziji, je slika precej manj grozeča. Po njihovem gre pravzaprav za vključevanje vsebin o kulturi in družbi neke dežele.

Menim, da gre za precej več kot to. Gre tudi za pouk predmetov v tujem jeziku, ki ga seveda lahko izvajajo nativni govorci (ki večinoma itak nimajo jezikovnega predznanja - se spomnite debat o kolonizaciji, ki jo vrši angleščina?) ali pa domači strokovnjaki, ki se na pouk tujega jezika (velikokrat tudi na tuji jezik) ne spoznajo najbolje. Takšne so vsaj moje izkušnje.

Zanima me, kaj menite o CLIL-u. Ali bodo študenti bolje znali tuje jezike, če bodo poslušali predavanja v tujem jeziku? Kje vidite nas, ki poučijemo tuji jezik stroke, v tej sliki? Bomo sploh potrebne?

Menim, da bi morale v društvu kaj več reči na to temo, saj je CLIL prednostna naloga Evrope za letošnje leto (glej tu čisto spodaj). Kakor kažejo novejše izkušnje, debato na to temo so na prejšnji konferenci IATEFL celo sponzorirali. Sedaj pa se tudi pojavlja kot ena od ključnih tem na februarski konferenci ELT v Berlinu. Njihovo sporočilo je zelo nedvoumno. Zanima jih:
  • Is it the future? – Benefits and limitations (ali je CLIL naša prihodnost: prednosti in slabosti)
  • New forms of evaluation (nove oblike ocenjevanja)
  • Teacher development and retraining (izobraževanje in prekvalifikacija učiteljev)
  • Implications on the rest of the curriculum (posledice za preostali kurikulum)
  • Moving towards a fully integrated curriculum - Taking English off the curriculum? (premik k popolno integriranemu kurikulumu - opuščanje angleščine kot predmeta).
Bolj jasno kot to ne more biti. Gre za opuščanje predavanj v maternem jeziku. Univerze so že, ali bodo v kratkem, prejele dopolnila, ki bodo to dovoljevala, zaradi sredstev, ki jih prinaša mobilnost študentov v EU. Kako prefinjen pristop!

Da ne bo pomote, začne se pri angleščini in se nadaljuje pri ostalih tujih jezikih, če bodo sploh do takšnega statusa lahko prišle. Drage moje, to ni muha enodnevnica! To so realna dogajanja. Ne gre za strokovno debato, marveč za politično odločitev. EU je namreč ugotovila, da gre ogromno denarja za prevode in za izobraževanje tujih jezikov. Politiki ne morejo razglasiti enega od jezikov za jezik EU, saj veste, kam bi takšna predrznost pripeljala. Lahko pa razreši stvar tako, da so predavanja v angleščini. Integracija vsebine in jezikov. S stranskim produktom (nepravilnim poznavanjem in uporabo angleškega jezika), do katerega bo prišlo zaradi neustreznih učiteljev, se bo dalo živeti, saj bo naravna selekcija postorila svoje. Načela enakih možnosti pa so že dolgo zgodovina, mar ne?

27 oktober 2005

Seznami in tuji jeziki

Ne, ne bom pisala o problemih s seznami študentov. Raje vas nekaj vprašam. Kaj imajo skupnega nakupovalni seznam, organizacija proslave in seznam prebranih člankov? Očitno nekakšne sezname. Na trgu se pojavljajo vedno nove brezplačne storitve za uporabnike računalnikov. Tako Backpackit ponuja možnost brezplačnih spletnih strani, ki nam pomagajo urediti vse od seznamov in zapisnikov sestankov do skupnega timskega dela.

Brezplačna registracija vam omogoča pripravo preproste spletne strani, strani s seznamom reči, ki jih morate še postoriti, ter belo tablo, ki bo skupini olajšala delo na projektu. Slednje še nisem preverila (po katastrofi z Webcollaborator, ki že mesec pa pol onemogoča dostop do dokumentov, ki smo jih nekaj mesecev s kolegicama pisale, se pri projektih zaenkrat kar držim pbwiki-ja. Kolegica, ki tudi veliko dela na skupinskih projektih, je z belo tablo zadovoljna). Zato bom pa raje pisala o primeru uporabe takšne spletne strani pri pedagoškem delu.

Svoje študente rada usmerjam k zanimivim člankom, ki sem jih zasledila o turizmu (saj veste, razvijanje bralne zmožnosti). Zbrane povezave, naslove in večinoma prvi odstavek člankov sem shranila kot navaden dokument (za vsak primer), potem sem se prijavila v Backpackit, odprla novo stran (Make a new page) in posamezne povzetke shranila kot zapiske (notes). Ko shranite ene zapiske, samo kliknete na spodaj in dodate nove zapiske. Na koncu pa ne pozabite spremeniti nastavitve za novo stran (Sharing) - stran mora postati javna, če jo želite pokazati svojim študentom/dijakom. Tule si lahko ogledate mojo stran. Za oblikovanje sem potrebovala 5 minut. Srečno!

P.S.
Backpackit ne omogoča preprostega dodajanja povezav - poznavanje html kod prav pride. Tisti, ki vam html ni najbolj blizu, prekopirajte spodnjo vrstico, zbrišite vse podvezaje (vendar ne presledka med a in href), XXX nadomestite s spletnim naslovom članka, YYY pa s tekstom, ki naj se vidi. Tako sem dodala povezavo za “beri naprej” (Read on).
<_a_ href="XXX">YYY<_/_a_>

23 oktober 2005

SOS

Zaradi prenove študijskih programov me zanimajo vaše izkušnje. Vesela bom tudi predlogov literature.

Nekateri menijo, da v osmih letih učenja nekega tujega jezika (osnovna in srednja šola) se mladina nauči že toliko, da potrebuje le nekaj ur strokovne terminologije. Pri tem se mi pojavi nekaj vprašanj:
  1. Iz prakse vem, da ne nepredujejo vsi enako hitro in kvalitetno in so tako po 8 letih učenja nekje med A2 - C1. Ali tudi vaše izkušnje kažejo tako?
  2. Kaj je tisto, kar vpliva na hitrost napredovanja in njegovo kvaliteto? Tu se jih veliko (celo zrelih in pametnih ljudi) zgovarja na slabega učitelja. Ali imamo učitelji res tako odločilno vlogo, tako moč? Glede na to, da sem sama imela sedem učiteljic angleškega jezika v srednji šoli, težko verjamem. Moje izkušnje kažejo na to, da je moč vpliva v soodvisnosti z drugimi faktorji kot osebnost, motivacija, kognitivna zrelost učenca in podobno.
  3. Imam občutek, da nekateri nikoli ne bodo prišli dlje od B1 ali B2. Kognitivne sposobnosti ljudi so različne in to zagotovo vpliva. Kaj še vpliva na doseženi nivo in ali se s to trditvijo strinjate?
  4. Končno, kaj je strokovna terminologija, ki jo kolegi pričakujejo. Ali je res, da na visokem in univerzitetnem izobraževanju lahko damo skupek terminov in to je to? Kaj nismo ta pristop že davno prerasli?
  5. Kakšno je po vašem mnenju optimalno število ur za tuji jezik stroke na visokih strokovnih šolah in kakšno na fakultetah?
Hvala vam vnaprej.

21 oktober 2005

Comenius project

Drage blogerice!
Predstavljam vam svoje delo z dijaki pri projektu Comenius: Life is Always Greener on the Other Side? (LAGOS). Upam, da je lahko tudi tole za vas dovolj zanimivo. Odhajamo na obisk v Italijo, v Cavo dei Tereni, kjer bomo predstavili našo deželo, šolo našim partnerskim šolam. Če vas zanima, kaj bomo počeli tam in bi si rade ogledeale slike, ste prisrčno vabljene. In še naslov: http://infoslovenia.blogspot.com/2005/10/slovenia.html

Upamo, da bomo ugotovili proti koncu leta, da pri nas življenje ni tako slabo. Raziskovali bomo na več področjih. In seveda primerjali s partnerskimi šolami.

Dva predstavnika razreda, ki sodeluje, gresta z nami v Italijo, ostali bodo delali doma in nam, upam, pošiljali svoje prispevke, spremljali naše delo. V resnici naj bi delo potekalo s celim razredom na daljavo. Bomo videli, če se bo obneslo in bodo dijaki sodelovali. Zanima me, kako bodo delali v primeru, da bom nekaj tisoč km daleč. In še, rada bi ugotovila, koliko je tak projekt projekt šole, razreda, ne le izbrancev.

16 oktober 2005

Mentoriranje diplomskih del na nejezikovnih fakultetah

Spoštovane kolegice, z Manico Danko (FU Lj.) sva debatirale tematiko mentoriranja diplomskih nalog pri pouku tujega jezika na nefiloloških fakultetah. Na posameznih fakultetah so namreč učitelji tujega jezika lahko mentorji diplomskih nalog, ponekod ne. Zanima naju, kako dejansko to poteka na posameznih fakultetah. Zanimajo naju predvsem odgovori na sledeča vprašanja:
- Ali so učitelji tujega (strokovnega) jezika na vaši fakulteti lahko mentorji ali somentorji diplomskih nalog?
- V katerem jeziku se diplomske naloge pri predmetu tujega jezika pišejo?
- Kdo je lahko mentor diplomskih nalog - visokošolski učitelj ali lahko tudi le nosilec predmeta?
- Izobrazba oz. naziv učitelja mentorja (ali mora imeti učitelj tujega jezika vsaj eno stopnjo višjo izobrazbo kot študent, t.j. naziv magister)?
- Ali so teme zgolj lingvistične narave ali gre lahko tudi za neke vrste interdisciplinarne teme kot npr. Pouk angleškega jezika na Fakulteti za? v okviru bolonjske prenove?
Lp vsem, Mihaela

15 oktober 2005

Uporabne spletne strani med vašimi 'favourites'

Mene pa zanima, katere spletne strani, ki bi bile uporabne tudi za širši krog uporabnikov, imate med svojimi zaznamki.

Nekaj mojih je:
- Glosar pedagoških terminov: http://www.ff.uni-lj.si/anglistika/Didaktika/GLOSSARY.htm
- Economics glossary: http://www.bized.ac.uk/glossary/econglos.htm
- online konkordančnik poslovne angleščine: http://ysomeya.hp.infoseek.co.jp/
- ESL - taki in drugačni seznami besedišča: http://iteslj.org/links/ESL/Vocabulary/Lists/
- še ena stran za takšne in drugačne sezname: http://home.ust.hk/~autolang/Libraries%20and%20WordLists.htm
- Chicago Manual of Style FAQ: http://www.chicagomanualofstyle.org/cmosfaq.html

Nova številka Reading in a Foreign Language

Nova številka Reading in a Foreign Language prinaša zanimivosti, ki so vredne ogleda.

Še posebej sta me navdušila članka o vlogi označevanja besed v tekstu z opombami (prevod, sinonimi ipd.). Gre za “Processing glosses: A qualitative exploration of how form-meaning connections are established and strengthened” avtorice Susanne Rott in “Glosses, comprehension, and strategy use” avtorice Myong Hee Ko. Njune ugotovitve namreč ne samo potrjujejo, da glosi pomembno prispevajo k sposobnosti pomnenja novih besed, ampak kažejo tudi na to, da različni glosi različno vplivajo na pomnenje. To pa je seveda pomembna informacija za vse, ki pišemo učna gradiva. Toplo priporočam oba članka.

Nova številka revije prinaša tudi pomembno novost: seznam objav na temo razvijanja bralne zmožnosti. Bibliografski podatki so opremljeni s kratkim povzetkom. Novost vredna posnemanja.

(Rade volje napišem povzetek zgornjih dveh člankov za kolege, ki angleško ne znajo, radi pa bi poznali vsebino člankov. Pošljite mail.)

14 oktober 2005

Free Downloads

Those of you interested in Professor Henry Widdowson's work may be interested to know that 5 of his influential books have been released for free download at OUP's website. These are
  • An Applied Linguistic Approach To Discourse Analysis
  • Conditions for Second Language Learning
  • Explorations in Applied Linguistics
  • Explorations in Applied Linguistics 2
  • Learning Purpose and Language Use
The same is true of Second Language Pedagogy by Dr N S Prabhu.

07 oktober 2005

Jeziki v prazgodovini?

Mediji (Science Magazine, Scientific American) po svetu množično poročajo o novi metodi preučevanja evolucije jezikov, ki se zgleduje po filogenetski metodi preučevanja evolucije na področju biologije. Gre za metodo strukturalno-filogenetske rekonstrukcije starodavnih jezikov, ki so jo razvili Dunn, Terrill, Reesink, Foley in Levinson na Inštitutu za psiholingvistiko “Max Planck”. Ta za svoje izhodišče ne jemlje besedišč posameznih jezikov, ki so od jezikovnih prvin najbolj nagnjeni k spreminjanju, marveč podatke o strukturi in glasovnem sistemu posameznih jezikov. Odnosi med njimi so ključ za dostop k mnogo starejšim podatkom.

Novo metodo so uspešno preizkusili na 16 avstralsko-polinezijskih jezikih in 15 papuanskih (Melanezija). Na prvi skupini je metoda dala enake rezultate kot metoda, ki temelji na besedišču. Nova metoda pa je uspešno delovala tudi na papuanskih jezikih, ki jih doslej s tradicionalno metodo niso uspeli povezati.

Zanimivo je še to, da z metodo, ki temelji na besedišču, znanstveniki lahko gredo približno 8.000 do 10.000 let nazaj v zgodovino. Z novo metodo pa naj bi prišli do podatkov, ki kažejo na dogajanja v jezikih tudi do1,8 milijonov let nazaj. Praktično v prazgodovini. Kaj pravite na to?

17 september 2005

Glasujmo!













Katera od naštetih tem se vam zdi najbolj primerna za naslednjo številko Scripta Manent?
:: jezik znanosti in tehnologije

:: terminologija in tuji jezik stroke

:: razvijanje učnih gradiv

:: tuji jezik stroke in informacijsko komunikacijske tehnologije

:: procesi ocenjevanja tujega jezika stroke

Current results















Na katero od naštetih tem bi bili pripravljeni tudi napisati prispevek?
:: jezik znanosti in tehnologije

:: terminologija in tuji jezik stroke

:: razvijanje učnih gradiv

:: tuji jezik stroke in informacijsko komunikacijske tehnologije

:: procesi ocenjevanja tujega jezika stroke

:: nisem pripravljen(a) pisati prispevkov

:: ne vem še

Current results

10 september 2005

For Quiz Lovers

Those of you who are fond of quizes will surely find a fun one on the Guardian's web site. They range from questions such as Could you pass your driving test?, Are you a language buff?, The human genome: how much do you know about it?, Which brand of consumer are you? to more triavial such as Could you be Archbishop of Canterbury?, Could you be sports minister? or even Could you be a good teacher? You may even find a suitable one for your students if they appreciate British humour.

Let us know which is your favourite. If you decide to use one with your students, tell us about their reactions.

09 september 2005

Dobrodošli!

Dobrodošli na straneh spletnega dnevnika SDUTSJ! Vabljeni, da delite svoje misli, novice in ideje z ostalimi člani. Dobrodošla so tudi poročila o najdbah pri brskanju na spletu, povzetki zanimivih člankov, knjig,... Možnosti je veliko. Izkoristite jih!