21 julij 2013

Po Direktoriju prosto dostopnih znanstvenih revij še Direktorij prosto dostopnih znanstvenih monografij

Verjetno veste, da jenaša Scripta Manent vključena v DOAJ, tj. Direktorij prosto dostopnih revij. DOAJ ne indeksira revij in ne spremlja citatov in ne računa nekakšne faktorje vpliva. Preverja pa kakovost revij. Je direktorij oz. seznam revij, ki omogoča tako brskanje kot tudi povezovanje do spletne strani prosto dostopne* revije.

Pred nekaj dnevi so v Veliki Britaniji zagnali delovanje Direktorija prosto dostopnih monografij (DOAB), ki deluje po enakem principu jot DOAJ in že sedaj združuje lepo število založnikov in njihovih del. Področje tujega jezika strok na žalost še ni pokrito, lahko pa si obetamo spremembe, saj podpornikov je že sedaj precej.

Delovanje DOAB so svečano odprli na konferenci "Open Access Monographs in the Humanities and Social Sciences", ki se je odvijala v začetku julija v Londonu. Prispevki na tej konference so bili zelo zanimivi. Lahko si ogledate tudi nekatere posnetke.


-----
* Prosti dostop do revij in monografij pomeni le eno: odstranitev cenovnih preprek in preprek, ki jih postavljajo lastniki avtorskih pravic in tako omejujejo naš dostop do rezultatov raziskav in do znanja. Prosti dostop ne smemo enačiti izključno le z brezplačnim dostopom, obstajajo namreč tudi drugačni poslovni modeli, ki so še posebej pomembni za večje znanstvene založbe. Seveda moramo ostati kritični do velikih založb, ki na vsak način želijo vsiliti "zlati prosti dostop", ki stroške izdaje naprtijo avtorju (govorimo o nekaj tisočih evrov za članek npr. pri založbi Elsevier). Kritiko takšen pristop zasluži prav zato, ker ta cena vključuje sprevrženo visoko maržo založnika, ki omogoča neupravičeno visoke profite. ( V časih najhujše ekonomske krize profit Elsevierja še vedno raste - govorimo o profitu, ki presega milijon evrov!) Kritičen odnos pa moramo ohraniti tudi do EU, ki "zlati prosti dostop" ne podpira samo na načelni ravni, marveč tudi na konkretni: EU podpira ta dostop tako, da v okviru raziskovalnih projektov omogoča avtorjem, da raziskovalna sredstva porabijo za plačilo objave v revijah z zlatim prostim dostopom. To pa je direktno prelivanje raziskovalnih sredstev EU naravnost v žep velikih založb, ki jim denarja zares ne manjka!