29 december 2011

Novosti na področju leksikografije

Ti mirni praznični dnevi so kot naročeni za to, da prisluhnemu kakšnemu predavanju s konference, ki se je nismo utegnili udeležiti. Zame je bila to konferenca eLex 2011 "Electronic lexicography in the 21st century: new applications for new users" na Bledu. Prispevki kot tudi vabljena predavanja so na voljo na spletni strani Videolectures.net. Nekaj sem si jih že ogledala, zato bi vam tokrat priporočila dve.

Sylviane Granger je v svojem predavanju "Electronic lexicography and computer-assisted language learning: Breaking down the barrier" po pregledu različnih orodij in e-slovarjev predstavila še svoje videnje povezovanja teh orodij z učitelji tujih jezikov in študenti v okolju, ki ga večina uporablja - z Moodlom. Idealno okolje po njenem mnenju združuje (glej sliko spodaj) okolje, v katerem študenti s pomočjo leksikalnih pripomočkov sestavljajo svoje pisne izdelke, jih oddajajo učiteljem v popravo in popravljajo svoje napake na podlagi učiteljevih pripomb. Učitelji pa po drugi strani v tem okolju pregledujejo in popravljajo izdelke, zbirajo ta besedila in podatke o napakah, ki jih študenti delajo ter na njihovi podlagi sestavljajo vaje, ki bodo študentom v pomoč pri nadgradnji svojega znanja. Marsikaj se od tega že da narediti korak za korakom, ne pa vse in to v enem okolju. O učiteljevem časovnem vložku pa raje ne bi razpravljali. Skratka, predstavitev je vredna ogleda in razmisleka.

Serge Verlinde, prav tako iz Leuvena, pa je na blejski leksikografski konferenci predstavil svoje videnje obveznih elenemtov, ki bi jih sodobne leksikografske rešitve morale združevati. Predstavil je rešitve, ki jih Leksikalna datoteka za francoščino že vsebuje, kot tudi tiste, ki jih še razvijajo. Kot vidite spodaj, izgled tega novega orodja (sodobnega slovarja) je čisto spremenjen. Njegova poglavitna inovativnost pa je ravno njegova prilagodljivost potrebam uporabnika. Ja, to je to, kar rabim! To je to, kar moji študenti rabijo!(Seveda za angleški jezik.) Presenečenj je še kar nekaj, zato si vzemite čas za natančen ogled predavanja.

 Verlinde je omenil še eno orodje, ki ga doslej nisem poznala. Gre za NetSpeak, posebni iskalnik za besede s spleta. Ja, vem, da tam najdemo marsikaj. Pri pisanju v angleščini je hudo uporaben. Pravzaprav omogoča le šest načinov iskanja ter ogled primerov najdene rabe. Če se npr. ne moremo spomniti, kateri predlog je najbolj ustrezen v določenem kontekstu, uporabimo vprašaj za neznano besedo (glej sliko spodaj). Seveda lahko napišemo tudi dva vprašaja - vsak nadomešča eno besedo.

Če pa želimo ugotoviti, katere vse besede lahko uporabimo med dvema drugima besedama, nam pomagajo tri pikice.


Ko iščemo najboljšo ustreznico, nam bosta še najbolj v pomoč oglata oklepaja. Okrogla imata drugačno funkcijo: z njihovo pomočjo preverjamo pravilni vrstni red besed (glej spodaj).



Pri iskanju sinonimov pa se lotevamo iskanja malce drugače. Če pa nas zanimajo tudi primeri, kliknemo na znak + na koncu vrstice, kar bo odprlo okno s primeri, ki ilustrirajo rabo besede ali fraze.


 Če bi besedila, po katerih to orodje išče odgovore na naša vprašanja, lahko še omejili glede na žanr ali domeno, bi bili rezultati zares uporabni. Kaj menite?



20 december 2011

Najboljših 100

Ja, Jane Hart je spet objavila seznam 100 najboljših sodobnih tehnologij, ki jih učitelji najraje rabimo. Predstavitev je v žal le angleščini, vendar orodja lahko uporabimo tudi za poučevanje drugih jezikov. Katero orodje pa je vam najbolj všeč?

Electronic Village Online (EVO) 2012

Kot že vrsto let doslej, TESOL bo tudi v začetku leta 2012 organiziral vrsto tečajev na daljavo na temo sodobnih tehnologij. Vsi so brezplačni, vendar le v angleščini. Tokrat lahko izbiramo med naslednjimi delavnicami:

Ne pozabite, tečaji se pričnejo že 9.1.2012!

PS
Tistega, ki bo prvi uganil, pri kateri skupini sodeluje naša Saša, vabim na kavo, ko se naslednjič vidimo! :)

17 december 2011

Revija o raziskavah pisanja

Journal of Writing Research je revija z odprtim dostopom, ki že tretje leto izdaja teoretične in empirične prispevke, ki se osredotočajo na pisanje oz. pisno izražanje. Na leto izidejo tri številke in v vsaki so običajno trije prispevki in kakšna recenzija. Članki so kakovostni, zato lahko pričakujemo, da se bo revija prav kmalu uvrstila tudi v kakšno pomembnejšo bazo jezikoslovnih revij. Na revijo se lahko tudi naročite: poslali vam bodo kazalo vsake nove številke.  

Članek Ronalda T. Kellogga, "Training writing skills: A cognitive development perspective", ki je izšel v tej reviji, je prejel nagrado Johna R. Hayesa za odličnost v raziskavah pisanja.

Toplo priporočam.

14 december 2011

Izšla nova številka revije Scripta Manent

Izšla je nova številka revije Scripta Manent (6/1,2), ki bo postregla z zanimivim strokovnim branjem o akademskih žanrih v medicinskem izobraževanju, o učenju žanrov na področju energetike in o vključevanju konverzacijske analize v pouk tujega strokovnega jezika. Poleg tega nova številka ponuja dve recenziji učbenikov za italijanski jezik stroke.

Veseli bomo vaših prispevkov na temo naslednje številke "Besedišče jezika stroke", seveda pa sprejemamo prispevke na ostale teme s področja naše revije. Navodila za pisanje boste našli tukaj.

Vabljeni k branju in pisanju!

03 december 2011

Kakšne učbenike (tujih jezikov stroke) želimo?

Ko sem si ogledala spodnji video o Inklingovi kuharski knjigi, sem bila navdušena (kuharske knjige me fascinirajo, ker se mi zdi, da so nekakšno zagotovilo, da bo jed, ki jo kuham, uspela). Oglejte si video tudi vi:


Cook Like the Pros - The Professional Chef from Inkling on Vimeo.

Potem sem pomislila, kaj od tega bi lahko uporabila pri pisanju gradiv za svoje študente. Ogledala sem si, kaj sploh Inkling ponuja za pouk tujih jezikov. V svojem katalogu imajo le učbenik španščine za začetnike. Ta ponuja zvočni zapis dialogov, ilustrirane igre iz besedišča (povezuješ slikice z njihovim pomenom), ogled kratkih video posnetkov iz telenovel ter njihove transkripcije, vgrajen slovar (klikneš na besedo in se pokaže razlaga iz slovarja) in tu se vse konča. Učbenik deluje le na iPadu (kaj pa kokurenca?), kupimo si lahko posamezne dele po $20, skupno pa stane $120. Nisem impresionirana.

Če pomislim na to, da so učbeniki za področje medicine, biologije in poslovne vede precej bolj dodelani, z bolj kompleksnimi ilustracijami in vajami, se sprašujem, zakaj le-teh ni v učbenikih tujega jezika. Po ogledu spletnega seminarja, ki ga je pripravil Inkling, pa se odprejo še nova vprašanja: koliko od vsega je dejansko razkazovanje tega, kar sodobna tehnologija zmore (renderingi, povezovanje v družabna omrežja in podobno), koliko pa je rezultat resnih raziskav, ki kažejo na to, da te novosti zares prinašajo več in boljšega znanja. Pravzaprav dvomim, da so v ozadju kakršnekoli raziskave, drugače učinek tiskanih učbenikov na študente ne bi ponazorili s spodnjo ilustracijo. Čisti marketing. Zavajanje.


Zavedam se, da sama spadam med tiste, ki imajo knjige preprosto radi in brez njih ne morejo. Meni knjiga ni dolgočasna in v njej znova in znova odkrivam nove svetove. Res je tudi to, da ne najdem veselja v računalniških igricah (nekoč sem igrala tetris, dokler ni snežilo pred mojimi očmi še v sanjah, potem sem nehala), nisem pa sovražnica novih tehnologij. Sprašujem se le, kakšne učinke prinašajo te tehnologije na učne procese, na znanje, na našo vztrajnost in kreativnost, kakšne na pismenost? V stoki ne moremo delovati na podlagi marketiških sporočil tistih, ki si obetajo profit od izdelka, pa tudi ne na podlagi priporočil tistih, ki vključitev novih tehnologij nekritično podpirajo in spodbujajo zaradi svoje osebne navdušenosti nad tehnološkimi novotarijami. Samo da je novo, da miga, da je show in igra. To pa niso kriteriji, po katerih presojamo kvaliteto učbenikov, kaj ne? Strokovne utemeljitve ni.

Zanimivo pa se mi zdi še nekaj: učbeniki za tuje jezike, ki poskušajo vključevati nove tehnologije, so v glavnem namenjeni učenju tujih jezikov na začetni stopnji. Zakaj nikoli ne ponudijo vsebin za višje ravni, npr. za raven B2, C1? Zakaj ne ponujajo gradiv za nehomogene skupine, s katerimi se v realnem svetu učitelji srečujemo? Včasih se mi zdi, da se heterogenost mojih skupin veča (v isti skupini imam sedaj študente od A1 do C2). S tem problemom se je precej težje spoprijemati. Prav tu pa bi nam lahko tehnologija največ pomagala. Takšne učbenike si želim.

Pa več strokovne podpore pri pisanju učnih gradiv - v visokem šolstvu nimamo strokovne podpore). Najraje bi rekla, blagor kolegom v srednjih in osnovnih šolah, pa se bom raje vgriznila v jezik, saj ni videti, da bi imeli pravo strokovno podporo pri pisanju učnih gradiv. Niso učna gradiva le tista, ki jih izdajajo založbe (o kvaliteti le-teh bi lahko starši šoloobveznih otrok marsikaj povedali kot tudi o strokovnem delu recenzentov učbenikov, vendar o tem kdaj drugič). Tu so tudi gradiva, ki jih dan za dnem sestavljajo učitelji. (Starši marsikaj opazimo in bi o kakovosti teh gradiv radi spregovorili.) Trikrat hura za učitelje, ki zaradi svojega strokovnega znanja, entuziazma in interesa sestavljajo kakovostna gradiva. Kaj pa tista gradiva, ki so prekopirana od drugod? In tista, ki so narejena na podlagi površnega znanja in nestrokovnih odločitev? Odpreti je potrebno strokovno razpravo o teh gradivih pa ne zato, da bi te učitelje križali, ampak zato, da vsem učiteljem omogočimo, da se iz strokovne razprave naučijo tisto, kar jim bo pomagali pri pisanju bolj kakovostnih gradiv. Učitelji bi morali imeti več strokovne podpore. Sprašujem se, ali nimamo institucij, čigar primarna naloga je ravno strokovna podpora učiteljem in razvoj izobraževalnega sistema. Kje se vidi njihov učinek? Pa nikar ne naštevajmo svetlih izjem!

PS
Naknadno sem odkrila članek "Do New Technologies Facilitate the Acquisition of Reading Skills? A Systematic Review of the Research Evidence for Primary and Secondary Learners" avtoric Zöe Handley 
  in Catherine Walter (se še spomnite Catherine z enih prvih konferenc IATEFL na Bledu?). Všeč mi je njun strokovni pristop. Članek je vsekakor vreden branja.

27 november 2011

Beseda leta

Kot vsako leto, tudi letos nekateri jezikoslovci izbirajo besedo leta. Kriteriji pri izboru niso najbolj jasni, zato pa se lahko vse skupaj sprevrže v nekaj, kar je povsem nesprejemljivo.

Če samo pogledamo seznam, ki ga je ameriška skupina Oxford English Dictionary predlagala v ožji izbor (tj. Arab Spring, Bunga bunga, Clicktivism, Crowdfunding, Fracking, Gamification, Occupy, The 99 percent, Tiger mother in Sifi), je sicer jasno, da gre za nove besede oz. nove pomene že obstoječih besed, vendar gre tudi za izbor, ki je tesno vezan na politično dogajanje in politične razprave v ZDA. Res je, da so besede kulturno pogojene, vendar se ta izbor osredotoča predvsem na politično sfero kulture nekega naroda oz. jezika, ki ga ta govori, ko govori o sebi in drugih družbah tega sveta. To se mi zdi problematično, saj takšne redukcije ne moremo in ne smemo sprejeti ne v tujini in ne doma.

Na problematičnost odločitve Oxford Dictionaries, da za besedo leta določi squeezed middle je opozoril Geoffry K. Pullum. Njegovim argumentom oporeka Ben Zimmer., ki je sicer znan po svoji nekdanji kolumni v časniku New York Times. Na koncu Zimmerjevega prispevka se je razvila razprava med bralci, ki je tudi vredna branja, saj jasno potrjuje, da so kriteriji izbora nejasni in subjektivni tudi za ameriške in britanske jezikoslovce. Jasno postane tudi to, s kakšno lahkoto in naivnostjo reproduciramo obsotječo delitev moči v neki družbi. Glede na to, da je angleščina v mnogih družbenih sferah globalni jezik, govorimo o dogajanju, ki ima pomen tudi tistim izven ZDA ali VB.


Squeezed middle je fraza, ki tudi izhaja iz politične sfere, vendar tokrat britanske. Znova se vrši redukcija kulture, ki jo angleški jezik predstavlja, na politično sfero in znova se potrjuje ne samo primat politične sfere nad drugimi družbenimi sferami v neki družbi, ampak tudi nad drugimi družbami, ki govorijo angleški jezik. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da se lahko v razpravo OED o besedi leta vključijo le Američani in Britanci, ne pa tudi drugi govorci, ki jim je angleščina materni jezik (in teh ni malo). Takšno ohranjanje politične moči v diskurzu o besedi leta tako le potrjuje sedanjo delitev politične moči in nadaljuje z izključevanjem drugih govorcev tega jezika.

Je to tisto, čemur beseda leta služi? Potem se ji z lahkoto odrekam. In vi?

25 november 2011

Poučevanje strokovne angleščine s pomočjo debatiranja


Učitelji strokovne angleščine smo danes poslušali predavanje finske profesorice Mirje Hamalainen (Univerza Tampere), ki je predstavila poučevanje angleščine na univerzitetnem nivoju s pomočjo debatiranja. Povedala nam je, kako izvajamo debate s študenti in opisala svoje praktične izkušnje s tem pristopom poučevanja. Po predavanju se je razvila živahna razprava.

Za tiste, ki niste mogli priti, je tu nekaj posnetkov.

05 november 2011

Še o bralnem razumevanju

Best practices weekly ponuja nekaj koristnih povzetkov raziskav s področja izobraževanja, ki lahko pomagajo izboljšati naše poučevanje. Poleg aktivnosti v času tihega branja, ki sem ga obdelela v prejšnjem zapisu, sem v njem zvedela še nekaj koristnih priporočil za poučevanje bralnega razumevanja.

Tong in sodelavci so v članku “Morphological Awareness: A Key to Understanding Poor Comprehension in English” (Journal of Educational Psychology, 103.3 (2011), str. 523-534) poročali o vplivu razumevanja morfologije na bralno razumevanje. Ugotovili so, da nerazumevanje derivacijskih morfoloških procesov (kako se spremeni pomen besede s spremembo pripone, npr. know (gl.) -> knowledge (sam.)) v nižjih razredih osnovne šole lahko pripelje do resnih težav z bralnim razumevanjem v višjih razredih. Čeprav povezave še ne znajo razložiti, ostaja dejstvo, da dodatna razlaga procesov besedotvorja (kako se besede spreminjajo, kaj moram narediti, ko zagledamo besedo, ki je podobna besedi, ki jo že poznamo,...) pomaga učencem, ki imajo težave z branjem, odpraviti te težave. Glede na to, da je število študentov, ki imajo težave z branjem in tudi z besedotvorjem, v nekaterih terciarnih program kar občutno, velja razmisliti o vključitvi sistematične in eksplicitne razlage najpogostejših procesov besedotvorja v študijski program tujega jezika stroke.

Čeprav se članek “Embedding Reading Comprehension Training in Content-Area Instruction” (Journal of Educational Psychology, 101.1 (2009), str. 1-20) Williamsa in sodelavcev ne ukvarja s poučevanjem tujega jezika stroke, njihove ugotovitve znajo biti relevantne tudi za naše področje. Ugotovili so namreč, da sistematično in redno opozarjanje učencev na žanrsko (retorično) strukturo besedila, na cilje sporočanja tega žanra, na strukture, ki jih uporabljamo pri primerjanju in pri ustvarjanju pomensko nasprotujočih stavkov pomembno prispevajo k razumevanju strokovnih besedil.

Če že govorimo o branju, moram vas opozoriti še na zanimiv prispevek o komentiranju besedil med branjem (Briefly Noted: Practicing Useful Annotation Strategies), ki ga je pripravil New York Times. Gre za učno enoto o strategijah anotacije besedil, za katero ugotavljajo, da izboljšuje bralno razumevanje. Vredno branja in uporabe.

Poti do boljšega bralnega razumevanja

Čeprav se članek “Instructional Approaches that Significantly Increase Reading Comprehension” Brocka in sodelavcev (Journal of Educational Psychology, 101.2 (2009), str. 262-281) nanaša na poučevanje materinščine, moje izkušnje govorijo, da so ugotovitve te raziskave pomembne tudi za pouk tujih jezikov, zato bi jih rada na kratko povzela.

Brock in sodelavci so proučevali učinke šestih pristopov k izvajanju priporočenega 20 minutnega tihega branja na teden v nižjih razredih ameriških osnovnih šol (ta sledi 70 minutnemu pouku jezika). Primerjali so učinke naslednjih aktivnosti:
  • delo z delovnim zvezkom (branje kratkih odlomkov in reševanje vaj, ki jim sledijo),
  • individualizirano poučevanje/učenje (učitelj med tihim branjem kroži po razredu in individualno dela z učenci: povpraša, kako posamezni učenci razumejo dele besedila, jih pohvali, razloži to, česar posameznik ne razume, in se čez čas vrne, da preveri, kako napreduje branje),
  • situacijska vaja (učenci s samostojnim branjem utrjujejo spretnosti, ki so se jih poprej naučili v 70 minutnem bloku),
  • konceptualno učenje (učenci v parih - hrbet kažejo drug drugemu - prebirajo neleposlovna besedila ali dve neleposlovni knjigi na isto temo - vsak svojo - ter skupaj odgovarjajo na zahtevnejša vprašanja o prebranem),
  • sodelovalno učenje (učenci preberejo knjigo, njen del ali drugo besedilo, ki jo je izbral učitelj in ki se navezuje na temo, ki jo razred obravnava, ter po branju o njej 5 minut skupaj razpravljajo) in
  • tradicionalno branje (učenci 20 minut tiho berejo besedilo v berilu).
Za najbolj učinkovite so se izkazali individualizirano, konceptualno in sodelovalno učenje. Njihov učinek je bil zaznaven že po 6 tednih, najbolj so izboljšali bralno razumevanje in besedišče učencev, ki so sicer imeli težave z branjem, pozitivno pa so delovali tudi na ostale. Glavna ugotovitev raziskovalcev pa je, da je aktivnost učitelja v času, ki je sicer posvečen tihemu branju učencev, ključnega pomena za izboljšanje bralnega razumevanja učencev.

Kaj menite, ali te ugotovitve veljajo tudi za pouk tujega jezika? Tudi pri študentih?

15 september 2011

Vabilo na 2. didaktično tržnico

Vabljeni na 2. didaktično tržnico Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika in Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem, ki bo v Portorožu, 15.10.2011.

Kaj je didaktična tržnica in kaj se bo dogajalo?

Didaktična tržnica je kraj, kjer si bomo lahko s kolegi izmenjevali svoje izkušnje in kreativne ideje pri poučevanju tujega jezika stroke.Prva didaktična tržnica, ki smo jo izpeljali oktobra 2010, je naletela na dober odziv tako med tistimi, ki so svoje izkušnje delili, kot tistimi, ki so svoje kolege le poslušali. Obiščite spletno stran didaktične tržnice in presodite sami.

Na didaktični tržnici so dobrodošli tudi tisti učitelji, ki bi kolegom želeli samo prisluhniti in sodelovati v razpravi.

Teme
1. Aktivne metode pri pouku tujega jezika stroke (Primeri dobre učne prakse)
2. Aktivne metode v turističnem izobraževanju (Primeri dobre učne prakse)

Prijave do 30.9.2011. Za več informacij prišite na naslov SDUTSJ.

Programski in organizacijski odbor

05 september 2011

(Ponovno) Skok v kvalitativne vode

Vroč začetek septembra smo v SDUTSJ osvežili s ponovnim pljuskom v kvalitativne raziskave na Ljubljanski Ekonomski fakulteti pod vodstvom izr. prof. dr. Karmen Erjavec. Tam smo se potikali kar 3 dni – krasno zastavljen in zelo praktično naravnan program, energična Karmen, polna idej, anekdot in humorja ter vedno poživljajoča družba članic SDUTSJ so poskrbeli za neboleče slovo od poletja in iskriv, deloven zagon novega šolskega leta. Zdaj pa novim doživetjem naproti - s tisoč in eno raziskovalno idejo, kompasom, zemljevidom in najboljšo družbo!




25 avgust 2011

Strokovna ekskurzija v Mojstrani


Prvo letno strokovno srečanje s pohodom, ki ga je organizirala in vodila Melita, je bilo nepozabno. Melita je ves program tako dobro zastavila, da smo se ga lahko časovno v celoti držale in tako dan napolnile z ogledom Slovenskega planinskega muzeja, pohodom do slapa Peričnik in okrog njega, obiskom ekološke domačije in kosilom v domači gostilni Pr' Katr'. Bilo je hoje, smeha, klepeta, spoznavanja novega in uživanja v naravi. Najbolje naše vtise povzame odziv ene od prisotnih:

"Ahhhhh, kako je bilo meni včeraj fajn in življenje nadvse lepo!"

Da si boste lažje predstavljali, kako lepo je bilo, si oglejte fotostrip.

Hvala, Melita!






23 avgust 2011

Jesen prihaja: Razvijanje tekočnosti

Pri posodabljanju učnih gradiv za poučevanje tujega jezik stroke pride prav vsak navdih: zanimiv članek ali posnetek, zanimive vaje v delih drugih avtorjev, vpogled v pristope drugih učiteljev in podobno. Prav poseben navdih so tudi predavanja strokovnjakov. To velja tudi za predavanje Paula Nationa o razvijanju tekočnosti (anglisti ga v glavnem poznamo po publikacijah na temo besedišča angleškega jezika, njegovega usvajanja in poučevanja). Posnetek je vsekakor vreden ogleda kot tudi premisleka o tem, kako se razvijanja tekočnosti lotevamo s svojimi gradivi. Nation namreč meni, da bi morali 25% časa v razredu porabiti za razvijanje tekočnosti. Tudi če se s tem deležem ne strinjate, boste mogoče zvedeli kaj koristnega - še posebej o tem, kako lahko razvijamo tekočnost govora in branja. Priporočam.

19 avgust 2011

Jesen prihaja: Ikone za naše nove e-učilnice

Ikone so že vgrajene v predlogo, ki jo izberemo za svojo e-učilnico. Dodatne ikone pa vseeno pridejo prav pri oblikovanju nekaterih vsebin na spletnih straneh, ki jih znotraj e-učilnice oblikujemo: npr. knjiga pred vajo za bralno razumevanje, slušalke za slušno razumevanje ipd. Vsebina z njimi dobi neko dodatno, prijaznejšo dimenzijo.

Najti dobre in brezplačne ikone običajno ni lahko, ko je časa malo. Iskanje po Googlovih sličicah pa velikokrat tudi ne prinese tega, kar potrebujemo. Seveda lahko uporabljamo ikone, ki jih dobimo s programi, vendar so običajno te že tako pogosto videne, da nam ne ustrezajo. V takšnih primerih bi priporočala dve spletni strani.

Ena od mojih priljubljenih strani za iskanje ikon je Icons.etc. Ikone so organizirane glede na izgled (66 različnih rešitev) in na temo, kar olajša iskanje s predlogo skladnih ikon. Ikone lahko uporabljamo za vse namene (tudi pridobitniške), avtorjev pa pri tem ni potrebno navesti.
Všeč mi je tudi IconFinder. Na njem ikone iščemo s pomočjo ključnih besed. Glede na to, da so avtorji ikon različni in da se licence ikon razlikujejo, je dobro, če svoje iskanje filtriramo glede na namen rabe ikon. Izbiramo lahko med "No licesce filtering", "Allowed for commercial use" in "Allowed for commercial use (no link required)".

Kje pa iščete ikone vi?

17 avgust 2011

Zanimivo o osebnih zaimkih

Scientific American je objavil zanimiv pogovor z Jamesom Pennebakerjem (University of Texas, Austin) z naslovom "The Secret Language Code". Nenavadno je namreč za psihologa, da proučuje rabo osebnih zaimkov v besedilih. Pennebakerju se je začel zanimati za rabo osebnih zaimkov, ko je slučajno opazil, da se ti v dnevniških zapisih, ki jih pišejo njegovi pacienti, spreminjajo. To ga je napeljalo k proučevanju razlik v rabi zaimkov med moškimi in ženskami, med suicidalnimi pesniki/pisatelji in tisimi, ki to niso bili, pa tudi v rabi zaimkov v naših elektronskih sporočilih (vpliv družbenega statusa).

Pogovor je vsekakor zanimiv, čeprav se zdi Pennebakerjev pristop precej poenostavljen. Korpusne jezikoslovne študije so namreč že precej povedale o rabi osebnih zaimkov. Morebiti pa je to priložnost za koga, da združi obe veji raziskav. ;)

30 maj 2011

Majska delavnica o korpusnem raziskovanju

Petkova delavnica z naslovom 'Korpusi - orodje učiteljev tujega jezika stroke' je bila nepozabna. Skrbno pripravila in izvrstno izvedla jo je Šarolta, ki nam je odstrla pogled v svet korpusnih pristopov k jezikoslovju in korpusnih orodij. Vzdušje je bilo izredno ustvarjalno, o čemer pričajo slike, ki si jih lahko ogledate s klikom spodnjo fotografijo.

.

Domov smo se vrnili polni idej za delo s študenti, raziskovanje in povezovanje s člani društva v novi interesni skupini - korpusni!

29 maj 2011

Spletni tečaj: družbeni mediji

30 načinov kako bolje delati in se učiti z družbenimi mediji je naslov spletnega tečaja, ki zna biti zanimiv za vse učitelje, ki se počutijo malce bosi, ko gre za to področje. Tečaj bo vodila Jane Hart, ki jo marsikdo pozna po njenih zapisih o e-izobraževanju pa tudi vsakoletnem zbiranju najbolj priljubljenih orodij v poučevanju. Tečaja se lahko udeležite brezplačno. Trajal bo od 30.5. do 15.7.2011, vključeval pa bo naslednje vsebine:

Find things on the Social Web

  1. Search effectively with Google
  2. Search the Social Web with other tools
  3. Useful sources on the Social Web
Keep up to date with new stuff on the Social Web
  1. Monitor new web content
  2. Read industry, analyst & practitioner blogs
  3. Subscribe to blog/web feeds with an RSS reader
Build a trusted network of colleagues
  1. Facebook
  2. LinkedIn
  3. Twitter
  4. Yammer
  5. Other online communities
Communicate effectively with colleagues
  1. Gmail webmail 
  2. Google Buzz
  3. Skype
  4. Group chat
Share resources and ideas with colleagues
  1. Share your calendar
  2. Share files
  3. Share weblinks
  4. Share photos, videos and screencasts
  5. Share presentations
  6. Share ideas and experiences by blogging
  7. Share ideas and experiences by podcasting
Collaborate effectively with colleagues
  1. Work collaboratively on a document
  2. Collaborate on ad hoc documents in real-time
  3. Create a collaborative resource using a wiki
  4. Set up a group space
Improve personal and team productivity
  1. Use a good web browser
  2. Use a personal online dashboard
  3. Use other personal productivity tools
  4. Use other team productivity tools 
Srečno!

18 maj 2011

Vabilo na delavnico "Korpusi - orodje učiteljev tujega jezika stroke"

Skupina za e-učenje organizira delavnico z naslovom Korpusi - orodje učiteljev tujega jezika stroke. Delavnica bo trajala osem ur, združevala bo predavanja s praktičnim delom, podrobnosti o programu pa so navedene spodaj.

Datum: petek, 27. maj 2011

Kraj: Fakulteta za turistične študije - Turistica, Obala 11 a, Portorož

Program
9.00-10.30 Korpusni pristopi k jezikoslovju
10.45-12.15 Korpusna orodja: seznami besed
12.30-14.00 Korpusna orodja: konkordance, kolokacije in ključne besede
14.00-15.00 Kosilo
15.00-16.30 Gradnja korpusov jezika stroke
16.30-17.00 Zaključek

Cilji in vsebina
Korpusi omogočajo opazovanje jezikovnih vzorcev in jezikovnih pojavov v živem jeziku. Kot takšni so nepogrešljivi tako pri raziskovanju jezika stroke kot tudi pri njegovem poučevanju. Udeleženci delavnice bodo sami preizkusili nekaj prosto dostopnih korpusov kot tudi korpusnih orodij in odkrivali njihovo rabo pri proučevanju in poučevanju kolokacij, leksike in slovnice, žanrskih lastnosti besedil, jezikovne variabilnosti, spreminjanja jezika in njegovega usvajanja. Uporabljali bomo korpuse angleškega jezika.

Za več informacij: info@sdutsj.edus.si

02 maj 2011

Omrežno učenje ali kam in kako naprej?



Ta video posnetek, ki ga je v okviru odprtega učnega programa Connectivism and Connective Knowledge 2011 pripravila Wendy Drexler, ponazarja učni proces z omrežjem povezanega študenta. Vreden je ogleda, saj nazorno izpostavlja znanja, ki jih današnji študenti potrebujejo, pa tudi vloge, ki jih pri posredovanju teh znanj igrajo učitelji.

Na koncu posnetka boste mogoče rekli, da vaši študenti pa niso takšni, da nimajo potrebne zrelosti, da ne vedo, kaj sploh hočejo. Nič hudega. Imate prav, naši študenti res niso takšni kot ti, ki so se tega programa udeležili in ga končali. Moramo pa priznati, da je učenje proces, ki nas spreminja, ki nam pomaga postavljati lastne cilje, slediti jim in jih dosegati. Pa tudi to, da se pri svoji strokovni rasti tudi sami povezujemo s kolegi, ki delujejo v istem poklicu - ne nujno v isti ustanovi ali v istem kraju.

Poglejmo še ta video posnetek Davea Cormierja, kjer govori o tem, kaj je uspeh pri omrežnem učenju.



Res je, da ne poučujemo na daljavo in da delo v razredu narekuje drugačne prioritete, vendar moramo priznati tudi to, da je spletno povezovanje pomemben del življenja današnje mladine in da so cilji omrežnega učenja, ki jih video posnetek izpostavlja, skladni s cilji, ki jih želimo, da bi jih naši študenti dosegali. O njihovem pomenu za vseživljenjsko učenje vsakega posameznika, verjetno ni dvomov. O tem namreč pričajo tudi naše lastne izkušnje.

Kako v tej situaciji delujete, kako svojim študentom kažete poti do vsebin, ki jih njihove mreže še ne dosegajo oz. pokrivajo? Ali vključujete elemente omrežnega učenja v svoj učni program? Če ja, kako? Torej kam in predvsem kako naprej? Zanimajo me vaši pogledi na ta vprašanja in vaše izkušnje.

24 april 2011

Vabilo k povezovanju e-vsebin


Uporabniki Moodla oz. e-učilnic, povežimo se!

Marsikatere teme, ki jih pri tujem jeziku stroke pokrivamo, so skupne večjemu številu jezikov strok. Moodle omogoča izvoz izbranih enot. Zakaj si jih potem ne delimo s kolegi in kolegicami, ki bi jim te enote prišle prav?

Izmenjava enot in skormov (se še spomnite delavnice naše Nade Vukadinović?) je utečena po vsem svetu. Enote, ki so jih pripravili naši kolegi, lahko olajšajo naše delo, saj jih lahko povsem nespremenjene uporabljamo ali pa jih z malo truda prilagodimo populaciji študentov, ki jih poučujemo. Če vzdržujete e-učilnico za svoj predmet, potem veste, koliko časa gre za njeno izgradnjo in vzdrževanje. Povezovanje bi nam vsem prišlo prav.

Tako po vzoru Moodle Share predlagam izmenjavo enot in skormov. Predlagam, da svoje enote, ki smo jih pripravljeni deliti s kolegi, naložimo kar na Moodle Share, informacijo o tem pa dodamo v wiki društva (če nimamo dostopa do njega, lahko namesto tega napišemo sporočilo na e-naslov društva). Če imate boljšo idejo za izvedbo tega sodelovanja, kar sporočite društvu. :)

Olajšajmo si delo to jesen: POVEŽIMO SE!

Moodle za začetnike

Tisti, ki šele razmišljate o tem, da boste svoj predmet podprli z e-učilnico ali pa delate svoje prve korake na tem področju, boste verjetno veseli dodatnih virov, ki vam bodo olajšali pot. V zbirki knjig za telebane lahko najdete tudi knjigo Moodle for Dummies, ki pa žal ni prevedena v slovenščino. Zanimivo je vedeti, da na spletni strani knjige lahko najdete tudi nekaj koristnih nasvetov/dokumentov:
  • Moodle Course Building Checklist
  • Moodle Good Practice and Etiquette
  • Moodle Lesson Planning Flowcharts
  • Moodle Syllabus Template
  • Moodle for Dummies Cheat Sheet.
Prav tako koristni so tudi dokumenti, ki jih najdete na spletni strani slovenskega združenja za Moodle: www.moodle.si. Tam npr. lahko najdete tudi zbornike prejšnjih posvetov, ki prinašajo veliko zanimivih idej.

Marsikomu pa bosta prišli prav tudi naslednji publikaciji, ki sta tudi na voljo brezplačno:


06 april 2011

Ta spletna orodja!

Toliko je novih spletnih orodij in spletnih strani, ki jih lahko uporabljamo v družabne ali strokovne namene, da je kar težko vse organizirati v neko jasno in sistematično podobo. Orodja si lahko ogledate organizirane v dokumentu (.pdf), ki vam omogoča sledenje povezavam. Stran so pripravili pri Overdrive Interactive. Zanimivo.

Kako pa vi uporabljate Wordle?

Veronika Piccinini nam je na jesenski Didaktični tržnici predstavila, kako uporablja Wordle pri jeziku stroke. Njen pristop dopolnjuje ideja, ki sem jo zasledila v blogu Oxford English Dictionary. Leksikologi pri OED so namreč poiskali tiste besede v historičnem tezavru, ki vse nosijo ali so nosile pomen "pijan" oz. "drunk", jih zapisali v Wordle in oblikovali spodnjo sliko.

Na enak način lahko tudi sami naredimo sliko iz sopomenk ali pa iz sorodnih strokovnih besed in z njo popestrimo običajne vaje iz besedišča. Pa preidimo k dejanjem: tu je moja slika. Kaj pa vaša?

Wordle: Travellers

Citati in jezik politike

Čeprav je politikov veliko, ni vsak politik mojster političnega jezika. O tej temi je v spodnjem video posnetku spregovoril Anthony Jay, urednik slovarja političnih citatov z naslovom "Lend Me Your Ears". Mogoče pride ta pogovor z njim prav pri pouku angleščine, saj je dobro izhodišče za razpravo.

Jay je tudi eden od soustvarjalcev angleške nadaljevanke iz osemdesetih "Yes Minister" in "Yes, Prime Minister." Jih še pomnite?


Antony Jay on the art of political quotation from George Miller on Vimeo.

26 marec 2011

Zakaj potrebuje svetloba temo?

26. marec je. O Uri Zemlje je pisala že Vida. Dodajmo še en video, da bo zares vsem postalo jasno, da je svetloba lepa le takrat, ko jo dopolnjuje tema.

Nove posodobitve slovarja "Oxford English Dictionary"

Oxford English Dictionary (OED) je slovar, ki ga pozna vsak anglist. Malo manj pa je znano, da je Filološko društvo Londona (The Philological Society of London) dalo pobudo zanj že v letu 1857. Člani društva so namreč menili, da so standardni slovarji tistega časa (slovarji Charlesa Richardsona, Noaha Websterja in Josepha Worcesterja) neustrezni, saj niso upoštevali zgodovinskih vidikov rabe besed, bili pa so tudi premalo obsežni. Dober slovar angleškega jezika bi po njihovem moral navajati tudi primere rabe besed v delih velikih angleških literatov kot so Chaucer, Malory, Shakespeare, Milton, Pope, Wordsworth in Dickens, pa tudi v tistih manj veličastnih in pomembnih (zasebna pisma, zgodnji slovarji in glosarji, priročniki, časniki in druge publikacije, ki pričajo o pomenu besed).

Delo na slovarju, ki so ga sprva poimenovali New English Dictionary, so pričeli kar sami. Kljub velikemu entuziazmu sodelujočih, bilo jih je nekaj sto, in pomoči etimologa, akademikov, literatov in zgodovinarjev, jim je v treh letih uspelo zbrati le 10% potrebnih citatov. Sledilo je obdobje težav in neuspešnega iskanja novih partnerjev in urednikov. Šele leta 1879 je društvu uspelo skleniti sporazum z založbo Univerze v Oxfordu (Oxford University Press) in Jamesom A. Murrayjem, ki je delo moral zastaviti na novo. Predvideval je, da bo slovar napisan v desetih letih, obsegal 7000 strani in izhajal po delih. Kako nepredvidljivo in obsežno je bilo delo na slovarju (verjetno je na vseh) priča tudi podatek, da je prvi del slovarja Murreyevi skupini uspelo izdati šele po petih letih, tj. leta 1884 (vključeval je le besede od "A" do "ant"), zadnjega pa šele leta 1928. Slovar je na koncu obsegal 16.000 strani.

Prva dopolnitev slovarja je izšla že po petih letih. Sledile so še nove dopolnitve vse do 1986, ko so dopolnitve integrirali v drugo izdajo OED. Prva digitalna verzija OED je izšla 1992 na CD-ROM-u.

In čemu ta zapis? Predvčerajšnjem je izšla najnovejša posodobitev OED. Posodobili so kar 19.000 enot in slovar dopolnili z novimi besedami - tudi takšnimi kot OMG in LOL. Spletni slovar je na voljo le naročnikom - v glavnem so to knjižnice. Učiteljem, ki bi slovar radi uporabljali s svojimi učenci, dijaki in študenti, je na voljo tudi nekaj učnih enot, ki njihovim nadobudnežem pomagajo spoznati rabo slovarja.

Če vas zanima zgodovina OED in radi gledate video posnetke, vam bo morebiti všeč spodnji video. Če pa vas zanima, kakšno je delo leksikografa, si oglejte video pod njim.





(Kaj ni prelepo?)

15 marec 2011

Pišimo in utrjujmo angleški jezik stroke


Spletna stran Writing Fun obiskovalcem pomaga organizirati besedila tako, da imajo rep in glavo. Dijakom in študentom bo všeč - učiteljem pa bodo všeč njihovi izdelki.


Classzone je spletna stran, ki je namenjena podpori dijakom ameriških srednjih šol. Zelo je zanimiva tudi za učitelje angleškega jezika stroke, saj so gradiva za biologijo, geografijo in ekonomijo vpadljivo zanimiva. Prebrskala sem npr. gradivo, ki pomaga dijakom razumeti in opisati grafe. To pa je področje, ki ga vsak poslovni jezik pokriva. Kaj ni to super?

13 marec 2011

Ko bom velika ...

Ko bom velika, bo moja spletna učilnica v Moodlu zgledala tako, le da bo namenjena poučevanju angleškega jezika stroke. :)

12 marec 2011

Načrtovanje učnega procesa


Če ste slišali za London Pedagogy Planner, boste verjetno veseli novice, da se delo na njem nadaljuje z novim projektom. Glavni cilj novega projekta, ki se imenuje Learning Design Support Environment (LDSE), je izgradnja podpornega sistema, ki bo pomagal učiteljem pri načrtovanju učinkovitega poučevanja s sodobnimi tehnologijami. Želijo tudi spodbuditi učitelje k večjemu sodelovanju pri načrtovanju poučevanja ter povezati teorijo in prakso poučevanja. Oglejte si spodnji video in če vam je vsebina všeč, programsko opremo lahko tudi naložite na svoj računalnik (zaenkrat je še v razvojni fazi) in ga uporabite.


Res je, da LDSE ni edini projekt, ki se ukvarja s tem področjem. Tu sta še Phoebe in LAMS Activity Planner, pa bi verjetno lahko našli še kakšnega. Poznate katerega od njih? Bi jih uporabljali za načrtovanje svojega dela? Bi uporabili učni načrt drugega učitelja?

10 marec 2011

Iskanje besedil različnih stopenj bralne zahtevnosti

Pisanje gradiv za razvijanje bralne zmožnosti pri tujem jeziku stroke običajno vključuje dolge ure iskanja besedil, ki so po bralni zahtevnosti primerna za zmožnosti naših dijakov in študentov. Na nižjih ravneh jezikovnega znanja je pač potrebno besedila poenostaviti, sicer jih naši dijaki in študenti ne razumejo. Poenostavljanje besedil pa ni ne preprosto ne hitro. Marsikdo med nami se mu zato raje izogne in se namesto razvijanja bralne zmožnosti raje omeji na razvijanje strokovnega besedišča in ponavljanje slovničnih pravil.*
Prav zaradi te situacije bi kolege in kolegice rada opozorila na brskalnik, ki nam je lahko v pomoč pri iskanju manj zahtevnih besedil, ki so primerna za nižje ravni jezikovnega znanja in jih je zato potrebno prilagajati v manjšem obsegu ali pa sploh ne. To je Twurdy.


V čem je njegova prednost? Twurdy išče s pomočjo Googla, vendar pred prikazom zadetkov izračuna tudi bralno zahtevnost najdenih besedil (algoritem izračuna ni razkrit). Tako je vsak zadetek na končnem izpisu obarvan z odtenkom oranžne barve, ki s svojo intenzivnostjo kaže stopnjo zahtevnosti (ta je tudi številčno ovrednotena). S Twurdyjem lahko iščemo na tri načine:
  • Just Twurdy - pri iskanju uporablja srednjo hitrost in srednjo natančnost. 
  • Simple Twurdy - pri iskanju je hiter, rezultati pa so manj natančni.
  • Twurdy with Pop - algoritem iskanja je najbolj kompleksen in upošteva tudi priljubljenost besed v besedilu (ni definirano, kaj to dejansko pomeni) in je tako bolj počasen, vendar tudi bolj natančen.
Primerjava med temi načini iskanja (vzorec je bil majhen!) je pokazala, da se splača iskati s počasnejšim Twurdy with Pop, saj je časovna razlika prikazov zares majhna, natančnost ocene bralne zahtevnosti iskanja z Just Twurdy ali Simple Twurdy pa precej manj zanesljiva.

Twurdy je prvenstveno namenjen mlajšim uporabnikom spleta, za katere so besedila zadetkov velikokrat prezahtevna - pomislite na mlade najstnike, ki sicer prekrasno znajo brskati po spletu, vednar zahtevnejših besedil še ne razumejo. Aplikacija je v krasno podporo tudi učiteljem tujih jezikov (stroke), ki želimo napisati vajo za razvijanje bralnega razumevanja. Z njegovo pomočjo je iskanje primernih besedil precej bolj preprosto in hitrejše. Zaradi lažjega izbora besedil s primerno stopnjo bralne zahtevnosti pa bo poenostavljanje besedila precej bolj preprosto.

Še to: Zdi se, da ima Twurdy najraje angleščino, vendar zahtevnost besedil ocenjuje tudi v drugih jezikih. Kako je pri tem uspešen, je potrebno še preveriti. Ne spreglejte: aplikacija je še vedno v beta verziji!

Priporočam!

-----
* Kako to vem? Preprosto: število študentov, ki v terciarno izobraževanje pride z razkorakom med stopnjo poznavanja slovnice in besedišča na eni strani in stopnjo bralnega razumevanja in pisnega izražanja na drugi, narašča. To velja tako za tiste z razliko v obsegu 1 stopnje (npr. slovnica in besedišče B2, bralno razumevanje in pisno izražanje B1) kot tudi tiste z razliko v obsegu 2 stopenj (npr. slovnica in besedišče B2, bralno razumevanje in pisno izražanje A2). Stopnja poznavanja slovnice in splošnega besedišča je pri tem približno enaka. Glede na to, da se preverjanje vstopnega znanja angleškega jezika vrši le na eni instituciji, seveda obstaja tudi možnost, da se pač na to institucijo vpisujejo dijaki z vedno slabšim znanjem jezika - neodvisno od stanja celotne populacije, ki je lahko povsem nespremenjeno.

08 marec 2011

Dan žena

8. marec praznujemo že 100 let! Čestitke vsem ženskam!

Holy cow! That's a lot of pink.

05 marec 2011

Glasovi, ki izginjajo

Veliko je jezikov, ki so okroženi in ki izginjajo. Z njimi izginjajo tudi zgodbe ljudi in njihove kulture. (Ne, ne govorim o slovenščini! Ta ni ogrožena, čeprav je preveč tistih, ki s tem strašijo.) Oglejte si ta video, v katerem Mark Turin (University of Cambridge) pripoveduje o svojem delu z jezikom Thangmi, ki ga govorijo v vzhodnem Nepalu. Vreden je ogleda!



Zanimiva je tudi zgodba jezikoslovke Jessie Little Doe Baird, ki je obudila jezik svojih prednikov - jezik z imenom Wampanoag. Anne Makepeace je posnela dokumentarni film o njenem delu “We Still Live Here, As Nutayuneân”.

Če vas zanima to področje, velja pobrskati po naslednih spletnih straneh:
-----
PS
Mimogrede, ste vedeli, da je nekaj ogroženih jezikov v naši neposredni bližini? Nekaj pa jih je že izginilo!

    Svetovni dan knjige v VB in knjige za otroke

    V Veliki Britaniji praznujejo svetovni dan knjige 3. marca. Glede na to, da imamo učitelji angleškega jezika radi knjige, se mogoče spodobi, da rečemo kakšno o knjigah tudi v Spletnem dnevniku SDUTSJ.

    Spletna stran, ki je namenjena svetovnemu dnevu knjig v VB, je vsekakor vredna obiska. Otroci lahko poslušajo zgodbe, ki jih pripovedujejo ljubitelji knjig (te so prekrasne še posebej za otroke z legasteničnimi problemi), igrajo se igrice z literarnimi junaki in podobno. Idej je veliko tudi za starše in učitelje. Če imate čas, prisluhnite zgodbici o neverjetnih dogodivščinah medvedka Puja.


    Tales from Winnie-the-Pooh from WorldBookDay's StoryTimeOnline on Vimeo.


    Se spomnite let, ko ste se kot otrok zabubili v domišljijski svet knjig? Skrivnosti, odkrivanja neodkritega, čustvene nabitosti sveta knjig? Če bi bila spet otrok, bi bila spletne strani Guardiana, ki je namenjena otrokom in otroški književnosti  tudi zelo vesela. Otroci namreč tu lahko najdejo zapise vtisov drugih otrok o knjigah kot tudi njihova priporočila. Tu so še intervjuji z avtorji knjig, avdio in video posnetki ter informacije o novostih. Vse pa je razvrščeno glede na starost bralcev (od 18 let pa vse do manj kot 7). Spletna stran je vsekakor tudi dober vir za učitelje, ki želijo spodbujati otroke k branju književnosti.

    Pri nas praznujemo svetovni dan knjige 23. aprila.

    26 februar 2011

    Poročilo o konferenci: Jezik stroke: izzivi in perspektive

    V Beogradu je 4. in 5. februarja 2011 potekala druga mednarodna konferenca z naslovom Jezik stroke: izzivi in perspektive. Zanimiva in vsebinsko bogata konferenca, ki jo je na Filozofski fakulteti organiziralo Srbsko društvo za tuje jezike in književnosti, je ponudila šest plenarnih predavanj. Na njih so ugledni strokovnjaki iz akademskega sveta in predstavnika dveh založb (Oxford University Press in Cambridge University Press) predstavili svoje raziskave in izkušnje na področju poučevanja jezika stroke.
    Po plenarnih predavanjih, ki so odprla dopoldanski in popoldanski del konference, so udeleženci lahko prisluhnili predstavitvam prispevkov v različnih sekcijah. Te so bile namenjene prikazu metodologije poučevanja, razvijanja učnih materialov, programiranja pri poučevanju, samostojnega učenja, izobraževanja učiteljev, tehnik učenja, testiranja in evalvacije ter poučevanja jezika stroke na začetni stopnji.
    Predstavitve prispevkov so potrdile široko mednarodno dejavnost organizatorja konference, saj so poleg predavateljev iz bivše skupne države svoje delo, poglede na strokovni jezik in tendence v njem predstavili sodelujoči iz naslednjih držav: Avstrija, Bolgarija, Ciper, Francija, Indija, Irak, Iran, Italija, Pakistan, Poljska, Romunija, Rusija, Savdska Arabija, Španija, Ukrajina,Velika Britanija in ZDA. Sam izbor jezika predstavitev, ki jih je bilo na programu kar 137, je potrdil, da se organizator tudi v praksi zaveda pomena večjezičnosti: udeleženci so namreč svoje prispevke lahko predstavili v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, srbskem in španskem jeziku.
    Bogat nabor predstavljenih vsebin in izmenjava izkušenj med predavatelji je potrdila uspeh konference, ki jo lahko označimo kot zelo plodno, učinkovito in koristno za nadaljnji razvoj poučevanja različnih strokovnih jezikov.
    Nives Lenassi

    14 februar 2011

    Ura Zemlje 2011

    V soboto 26. marca 2011 se lahko pridružite akciji Ura Zemlje in prispevate k dvigu zavesti o varovanju našega planeta.

    30 januar 2011

    Sociološke teme


    The Sociological Images je spletna stran, ki bo prišla zelo prav vsem, ki v svoja gradiva vključujemo družboslovne teme. Na tej spletni strani bomo našli zanimive prikaze, ki pridejo zelo prav pri utrjevanju jezika, s katerim opisujemo prikaze, slikovno gradivo pa tudi vsebine, ki raznetijo debato. Avtorici, Lisa Wade in Gwen Sharp, namreč s kratkimi razpravami slikovnega gradiva poskušata razvijati sociološko razpravo med bralstvom. Njune razprave so še posebej primerne za delo z dijaki in študenti (nekaj idej o didaktični rabi teh gradiv lahko najdemo tu). Avtorici sta se poskusili tudi v pripravi video predavanj, ki lahko pridejo prav tudi pri razvijanju spretnosti pisanja zapiskov ali preverjanju slušnega razumevanja. Opozorita tudi na časopis Contexts Ameriškega združenja sociologov, ki je na voljo tudi v bazi Proquest.

    Vsebina prispevkov se sicer v glavnem osredotoča na ZDA (vsaj na prvi pogled se zdi tako), vendar se najdejo podatki tudi še za kakšen drugi del sveta (npr. uporaba opičjih potez v irski karikaturi). Jezik je zahtevnejši (C1 in več), vendar z malce truda lahko krajša besedila hitro prilagodimo tudi ravni B2.
    Priporočam.

    Tudi New York Times je odličen vir gradiv za sociološke razprave. Marsikatera ima tudi multimedijski prikaz, ki obogati razpravo. Npr. članek z naslovom "For the Unemployed, the Day Stacks Up Differently" in spremljajoča multimedija. Več podobnih člankov in multimedijskih prikazov lahko najdemo tu. Sicer pa lahko najdemo marsikaj koristnega in zanimivega tudi na strani The Learning Network. Precej je koristnih gradiv, ki jih z lahkoto prilagodimo svojim potrebam. Odlično izhodišče za iskanje po temah je tu, pripravljena gradiva za učitelje in dijake/študente so tu, besede dneva pa tu. Stran pa vključuje še vrsto kvizov, povezanih z dnevnimi novicami. Priporočam.

    26 januar 2011

    Ljubljanski izlet v kvalitativne raziskovalne vode

    Paralelno z delavnico v sončnem Portorožu je v soboto 22.12.2010 v Ljubljani potekala delavnica "Kvalitativne metode raziskovanja".

    Odlično predstavitev s praktičnimi primeri in odgovore na naša številna vprašanja nam je podala dr. Karmen Erjavec s Fakultete za družbene vede. Ugotovile smo, da je bila delavnica zelo koristna za poglobitev znanj o raziskovanju. Motivirala nas je za še bolj strokovna raziskovanja ter prebudila zanimanje za nadaljnje izobraževanje na tem področju. Tudi v Ljubljani je bilo vzdušje izjemno prijetno. Debati pa ni bilo konca...

    Maja

    24 januar 2011

    Razvijajoči se jezik

    Britanska knjižnica v Londonu trenutno gosti kar nekaj zanimivih razstav:
    Povezave do posameznih razstav so dodane, mogoče le par besed o zadnji razstavi na seznamu. Gre seveda za razstavo, ki bo zanimiva za vse jezikoslovce. Njena spletna stran poleg osnovnih informacij ponuja tudi igrice, podate o prireditvah, zapise v blogu in podobno. Še posebej priporočam podkaste, med njimi namreč lahko najdemo zanimive intervjuje z ljudmi kot so David Crystal, Saul Wiliams in Steven Pinker  kot tudi okrogle mize o angleščini kot svetovnem jeziku ter o tem, kako delujejo vici. Vse podkaste najdere na tej strani.

    Če si boste katero od razstav ogledali, bomo hvaležni, če nam boste kaj o videnem poročali.

    Izlet v kvalitativne raziskovalne vode

    Krasna sončna sobota je bila ta vikend v Portorožu - kar nekaj SDUTSJevk nas jo je izkoristilo za sprehod po kavalitativnih metodah raziskovanja pod vodstvom dr. Eve Podovšovnik Axellson.
    Za kaj gre pri kvalitativnih raziskavah? Kako se jih lotit, kako zastaviti raziskovalni problem in kako do podatkov? Na kaj biti pozoren pri analizi, kategoriziranju, interpretiranju ter dokumentiranju? Kam po natančnejše napotke?
    Nadvse uporaben, zanimiv in prijeten pregled osnov - čudovit dan, super družba! Evo nas:
    SDUTSJ - Kvalitativne metode raziskovanja