Pričakovati je, da se bomo tudi v bodoče čedalje bolj trudili, da bi objavljali svoje prispevke v revijah, ki kotirajo glede na Thomson Reuters, zato bi vam rada opisala zelo slabo izkušnji učiteljice tujega jezika stroke iz ene od fakultet UL, ki je novembra 2013 poskušala svoje prispevke objaviti v reviji, ki naj bi kotirala glede na Thomson Reuters.
Omenjena kolegica je na službeni e-mail dobila povabilo revije Wulfenia za objavo, češ da objavljajo članke z vseh področij. Revijo je preverila na Thomson Reuters in ugotovila, da ima SCI Expanded ter da naj bi izhajala vsak mesec v spletni verziji v Celovcu. Članek, ki ga je poslala, je bil tudi takoj sprejet, vendar pa je bil pogoj za objavo plačilo 540 USD.
Znesek je hotela plačati, toda ko je revijo prosila za račun, od njih ni bilo več odziva, čeprav so prej odgovarjali v roku 24 ur. Ko je po internetu iskala e-mail glavne urednice, je našla stran, iz katere je jasno razvidno, da gre za lažno revijo oz. da so goljufi ukradli identiteto dejansko obstoječe revije Wulfenia. Torej, Wulfenia v resnici obstaja, vendar gre za revijo, ki objavlja članke s področja biologije oz. botanike, ne pa člankov z različnih področij. Poleg tega obstaja le v natisnjeni obliki in nima internetne strani.
Srž problema je v tem, da tudi, če smo previdni, in v Thomson Reuters preverimo revijo Wulfenia v ustreznih bazah, izvemo le, da ta revija v Thomson Reuters dejansko obstaja, kar seveda popolnoma ustreza resnici.
Več o tem lahko preberete tukaj.
Na Slotech-u lahko preberete članek Lažne znanstvene revije molzejo avtorje in tudi druge članke:
1) Nekaj gnilega je v deželi znanstveni
2) Kako objaviti nesmiseln znanstveni članek
3) Kdor uporablja faktor vpliva, je statistično nepismen
4) Harvard se pridružuje boju zoper pohlepne založnike znanstvenih revij
5) Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij
Šarolta nam je prijazno poslala nekaj nasvetov glede lažnih revij in konferenc, katere bi veljalo upoštevati, da bi se v bodoče izognili takšnim goljufijam. Šarolta meni, da je potrebno pogledati:
1) kdo je v uredniškem odboru revije in preveriti njihove reference;
2) prejšnje številke revije;
3) kaj se dogaja s spletnim naslovom in kdo ga gosti;
4) ali so uredniki v uvodniku opisali spremembe v načinu izdajanja revije;
5) kdo so vabljeni plenarni govorci (na spletnih straneh konferenc);
6) kako natančno je opisan cilj konference;
7) ali revije in konference sledijo običajnemu principu delovanja na ESP področju;
8) principe delovanja prosto dostopnih revij in njihove kategorije (te so npr. vključene v direktorij DOAJ);
Nasvet: izbirajmo med konferencami organizacij/društev/univerz, ki jih že dalj časa spremljamo; ko gre za revije, izberimo revije, ki jih redno beremo in ki pokrivajo področje, kamor uvrščamo svojo raziskavo.
Slavi
