03 marec 2013

Leni znanstveniki, zasebno šolstvo in prelivanje sredstev v privatno znanstveno založništvo

Slovenija je že leta 1995 podpisala sporazum z OECD, da bo določene javne storitve liberalizirala: med njimi tudi srednje, višje in visoko šolstvo ter raziskovanje. Liberalizacija šolstva pa pomeni le eno: privatizacija. Kaj to pomeni za javno šolstvo čutimo vedno bolj. Vpliv izvedencev OECD in Svetovne banke pa se tu ne neha. 

Tudi Evropska komisija deluje v smeri podpiranja interesov zasebnega sektorja, vendar mnogo bolj prikrito. Čeprav komisija odkrito podpira prosti dostop do znanja, ki je bilo financirano iz javnih sredstev, to dela s figo v žepu.  Za javni dostop do znanstvenih člankov (tj. znanja) je namreč pripravljena plačati zasebnim znanstvenim založnikom (npr. Elsevier, Thomson Reuters, Wiley, Kluwer,...) velike vsote denarja. Profit teh založb raste še v času ekonomske krize in presega vse meje etičnega (Elsevier je npr. zaslužil milijardo čistega profita leta 2010 in ta znesek še vedno raste!). Privatizacija visokega šolstva in raziskovanja v EU je dejstvo.

Spodnji posnetek predavanja Maje Breznik je nastal že pred dvemi leti, pa je še vedno aktualen. Vreden je vse vaše pozornosti. Če želimo spremembe v naši družbi v smeri večje pravičnosti, socialne in generacijske solidarnosti, dostopnega znanja in kakovostnega javnega šolstva, potem moramo vedeti, kaj se zares dogaja.

02 marec 2013

Spletno ustvarjanje učnih enot

Veliko učiteljev išče avtentična gradiva za poučevanje jezika stroke v spletnih časopisih in revijah ter jih potem prilagaja potrebam svojih študentov. Že samo iskanje primernih člankov je zamudno, sledi pa mu še analiza besedila z vidikov vsebine, besedišča, slovničnih struktur,... Saj poznate postopek, ne bom vam ga opisovala.

Lingle ponuja precej bolj priročno in hitro različico tega procesa, vendar le za učitelje angleškega jezika. Po vpisu vtipkate ključne besede v iskalo in določite raven zahtevnosti, program pa vam naniza besedila, ki iskane ključne besede vsebujejo in so približno na ravni izbrane zahtevnosti. Najdena besedila lahko filtrirate glede na geografski izvor oz. izdajatelja. Ko najdete besedilo, ki vam ustreza, ga analizirate s pomočjo vgrajenih orodij, ki vam pokažejo, katere slovnične čase lahko najdete v besedilu, katere stavčne strukture, katere so tiste besede, ki so na tej ravni bolj zahtevne in potrebne dodatne razlage,... Če ugotovite, da izbrano besedilo ustreza potrebam študijskega procesa, s klikom lahko ustvarite nekaj slovničnih in leksikalnih vaj (predvsem gap fill) in glosarjev. Lahko te avtomatično pripravljene vaje popravite (včasih je to potrebno - saj veste, nič ni perfektno!), lahko pa jim dodate še dodatne vaje iz nabora ponujenih vaj.

Lingle sem testirala na konkretnem primeru in po 15 minutah iskanja, analize, popravljanja in dodajanja vaj sem pripravila: Gap fill 1 (difficult words), Gap fill 2 (topical words), glosar z razlago zahtevnejših besed in glosar z razlago tematskih besed (v mojem primeru besed, ki so povezane s turizmom - tu je program naredil največ napak), nekakšno vajo, ki študentom kaže rabo podredja in veznikov v besedilu (mislim, da bi bilo potrebno to vajo povsem predelati), iztočišča za razpravo na obdelano temo, vajo, ki utrjuje besedni vrstni red v odvisnikih, ter vajo iz besedišča. Vse v 15 minutah.

Ostala mi je še priprava vaj za preverjanje bralnega razumevanja - teh programsko orodje seveda ne zna še pripraviti. Lahko bi nekatere vaje še dodala, lahko bi jim spremenila obliko in jih prilagodila svojemu stilu. Potem pa jih je potrebno le še natisniti. Hitro in priročno.

Edina zares slaba stvar je le to, da gre za plačniški program. Brezplačno lahko uporabljate Lingle en mesec oz. obdelate z njim 15 besedil, potem pa postane plačljiv - 40 funtov ali 40 evrov na leto (ne spomnim se več, se opravičujem). Ali je ta znesek vredno plačati, boste presodili sami. Priporočam pa vam, da Lingle vsaj testirate.