?!

(S spletne strani Presentation Zen)

Poletje?

Pa recite, da poletje še ni pri kraju!
(Posneto na Otlici nad Ajdovščino, 20.8.2006.)

Predstavitve

Če pri pouku tujega jezika stroke poučujete tudi spretnosti predstavljanja izdelkov, storitev itd., potem si morate ogledati naslednjo sliko.

Ali je konec predstavitve tako pomemben tudi za vas? Do neke mere se verjetno lahko strinjamo s Kathy Sierra, da je konec lahko zelo pomemben s stališča poslušalca oz. uporabnika. Pa vendar: ali res tako zelo? Njeno razmišljanje si lahko preberete v blogu Creating Passionate Users.

Navajanje literature v znanstvenih besedilih

V zadnji številki English for Specific Purposes je tudi članek z naslovom "Phraseological patterns in reporting clauses used in citation: A corpus-based study of theses in two disciplines" avtorice Maggie Charles. Kot že naslov pove, avtorica je poskušala ugotoviti na kakšne načine avtorji doktorskih disertacij navajajo literaturo na področju politologije/mednarodnih odnosov in na področju vede o materialih ("material science"). Pri tem se je omejila le na glagolske zveze z "that" (npr. argues that...)

In kakšne so njene ugotovitve? Kot prvo, vedi se razlikujeta po nagnjenosti k določenemu načinu poročanja. Na 100.000 besed živi osebek nastopa v 56 primerih v politološki vedi in le v 44 primerih na področju vede o materialih (stavki kot Copeland has argued that...) . Slednja je pa zato bolj nagnjena k uporavi neživih osebkov (25 v primerjavi z 21; primer: other surface analysis techniques confirm that...) in uporabi pasivne oblike z "it" (16 v primerjavi s 4
na področju politologije; primer: It has been reported that...).

Do nadalnjih razlik prihaja tudi pri tipih citiranja (integralno citiranje, neintegralno citiranje in splošno navajanje, t.j. približno integral citation, non-integral citation and general reference), uporabi časov (politologija se nagiba k rabi sedanjega časa, materiali pa k rabi preteklega) in vrsti glagolov.

Kako pa je kaj z navajanjem na drugih področjih? Imate kakšne podatke? Ste mogoče pripravili gradiva na to temo, ki ste jih voljni deliti z drugimi? Oglasite se.

The Reading Matrix - nova številka

Tudi drugod so bili pridni čez poletje. Izšla je nova številka revije The Reading Matrix. Tokratna številka prinaša vrsto zanimivih člankov, med katerimi bi rada izpostavila le nekatere.

• "THE USE OF AUTHENTIC MATERIALS IN THE TEACHING OF READING" (Sacha Anthony Berardo) se bo zdel večini nas zanimiv že zaradi tega, ker zagovarja potrebo po uporabi avtentičnih tekstov pri pouku tujega jezika. Članek sicer ne prinaša nobenih novih dognanj, zato pa sistematično povzame že povedano.
  
• Članek "FEMALES’ SUPERIORITY ON PHONOLOGICAL AND LEXICAL PROCESSING" (Haitham Taha) preseneča že s svojim naslovom (vsaj mene je, saj o tem nisem nikoli razmišljala), poroča pa o dognanjih raziskave, ki so jo izpeljali med 288 arabsko govorečimi učenci osnovnih šol. Zelo zanimivo in kar vabi k nadaljnjim raziskavam tudi drugod.
  
• "STUDENT WRITING, PERSONALITY TYPE OF THE STUDENT AND THE RATER: ANY INTERRELATIONSHIP?" (Fahimeh Marefat) je zanimiv članek tudi zato, ker s pomočjo Jungove tipologije osebnosti pomaga učiteljem, ki popravljamo in ocenjujemo pisne izdelke, razumeti odločitve naših študentov/dijakov pri pisanju izdelka.
  
• V članku "THE EFFECT OF MONOLINGUAL AND BILINGUAL DICTIONARIES ON VOCABULARY RECALL AND RETENTION OF EFL LEARNERS" (Majid Hayati) bomo zvedeli, da med vplivom enojezičnih in dvojezičnih slovarjev na priklic in retencijo pomena besed ni bistvenih razlik. Zvedeli bomo tudi to, da so dvojezični slovarji v precej večjo pomoč pri branju v časovno omejenem okolju, enojezični pa v časovno neomejenem. Odpira se še vrsto vprašanj, avtor(ica) pa ponuja tudi nekaj zanimivih predlogov učiteljem, ki želijo pomagati svojim študentom pri učinkoviti uporabi slovarjev.
  

Scripta Manent

Nova številka strokovne revije Scripta Manent je končno na spletu!

Tokrat revija predstavlja tri članke na temo specializiranega besedišča in poučevanja jezika stroke (dva od njih sta napisali članici našega društva :-) ). Prispevki so vredni branja - zato brž naprej do spletne strani revije.

P.S. Naslednja številka bo namenjena interkulturnosti oz. multikulturnosti in poučevanju jezika stroke. Zavihajte rokave in napišite prispevek.

Pozdrav

(Končno sem se prikopala do svoje fotografije.)

(Prilagam še fotografijo mojega MV.)

Torej lep pozdrav vsem s poletnih počitnic!

P.S.
Če bi radi svojim fotografijam dodali polaroidni ali kakšen drugi okvir, ali če bi radi naredili poster, slideshow ali koledar, priporočam obisk Flagrantdisregard.com

Organizirajmo svojo knjižnico

Ne vem, ali se vam je že zgodilo, da v kupu člankov, ki jih imate, niste našli tistega, ki ste ga ravno iskali. Ali pa niste vedeli, ali ga imate ali ne, pa ste ga naročili ponovno. Kartice so bile včasih rešitev, danes pa za to obstajajo najrazličnejši sistemi katalogiziranja zasebnih knjižnic v elektronski obliki.

Tisti ta boljši in bolj zmogljivi stanejo kar precej. Če niste preveč zahtevni in ste za brezplačno verzijo, vam priporočam BiblioExpress.

No, in kaj lahko počnemo z njim? Prvo seveda shranimo vse svoje podatke o literaturi, ki jo premoremo. Lahko jo tudi organiziramo v podmape oz. skupine. Lahko po podatkih iščemo in najdeno shranimo. Lahko podatke izvozimo tako, da ustrezajo APA, MLA ali ACS ali zelo preprosto podatke o nekem članku npr. pošljemo v dokument, ki ga pišemo (deluje v Wordu in WordPerfectu). Še več, bibliografskemu zapisu lahko dodamo tudi dokument (recimo abstrakt) v .rtf obliki, ki kvaliteto iskanja po zapisih zboljša. Poskusite.

Zanimivo odkritje

Tako, mimogrede, ko sem iskala nekaj drugega, sem po naključju odkrila blog Jane Bouc iz San Francisca.

Pa ni kriva hortenzija. Prvo sem zaznala akvarel (bilo je morje), potem sem pa raziskovala naprej. Oglejte si njen blog tudi vi.

Seveda, skica je njena.

AntConc: nova verzija

AntConc je brezplačni konkordančnik, ki poleg običajnega dela s konkordančnikom omogoča tudi primerjavo korpusov oz. iskanje ključnih besed. Je zmogljiv in hkrati preprost. Program ima različice za delo v okoljih Windows, Linux in celo Mac OSX. Za prvi dve je izšla popravljena različica. Najdete ju tule, na spletni strani avtorja, Lawrencea Anthonyja.