V zadnji številki English for Specific Purposes je tudi članek z naslovom "Phraseological patterns in reporting clauses used in citation: A corpus-based study of theses in two disciplines" avtorice Maggie Charles. Kot že naslov pove, avtorica je poskušala ugotoviti na kakšne načine avtorji doktorskih disertacij navajajo literaturo na področju politologije/mednarodnih odnosov in na področju vede o materialih ("material science"). Pri tem se je omejila le na glagolske zveze z "that" (npr. argues that...)
In kakšne so njene ugotovitve? Kot prvo, vedi se razlikujeta po nagnjenosti k določenemu načinu poročanja. Na 100.000 besed živi osebek nastopa v 56 primerih v politološki vedi in le v 44 primerih na področju vede o materialih (stavki kot Copeland has argued that...) . Slednja je pa zato bolj nagnjena k uporavi neživih osebkov (25 v primerjavi z 21; primer: other surface analysis techniques confirm that...) in uporabi pasivne oblike z "it" (16 v primerjavi s 4
na področju politologije; primer: It has been reported that...).
Do nadalnjih razlik prihaja tudi pri tipih citiranja (integralno citiranje, neintegralno citiranje in splošno navajanje, t.j. približno integral citation, non-integral citation and general reference), uporabi časov (politologija se nagiba k rabi sedanjega časa, materiali pa k rabi preteklega) in vrsti glagolov.
Kako pa je kaj z navajanjem na drugih področjih? Imate kakšne podatke? Ste mogoče pripravili gradiva na to temo, ki ste jih voljni deliti z drugimi? Oglasite se.
Ni komentarjev:
Objavite komentar