Evropski dan jezikov

Se še spomnite te slike? Se spodobi, da zapišemo vsaj par besed o Evropskem dnevu jezikov.

O njem boste še največ zvedeli na spletnem Jezikovnem portalu Evropa (tu pa je vhodni portal za vse jezike). Če vas zanima jezikovna politika EU, jezikovno izobraževanje, možnosti za financiranje jezikovnih projektov, pretekli projekti, novičke (tudi CLIL ;-) ), pojdite na spletno stran Evropske komisije za jezikovno izobraževanje in zvedeli boste vse, kar vas zanima.

Tudi Wikipedia ponuja podatke o dem dnevu. Najdete jo tu, vendar je na voljo samo v angleščini. Skrajni čas bi bil, da stran prevedemo. Kaj pravite? Se kdo javi?

Da ne boste rekli, da spet samo pobiram drobtinice tu in tam, tu je še anketa, ki je pripravljena izključno za bralce Spletnega dnevnika SDUTSJ. Povej, koliko jezikov govoriš?

Koliko jezikov govoriš?

Give your opinionEnegaDvaTriŠtiriPetŠest in več

Current results

Vabilo

Sandi Tonić, študent anglistike, prijazno vabi vse zainteresirane na zagovor diplomske naloge z naslovom

"Triangulation of Needs Analysis in English for Tourism Purposes",

ki bo na Filozofski fakulteti prihodnji torek, 26.9.2006, ob 13. uri na oddelku za anglistiko. Sandi je s pomočjo triangulacijske metode analiziral potrebe na področju angleščine v turizmu in prišel do zanimivih spoznanj tako o jeziku turistične stroke kot tudi o novi metodi analize potreb, ki pomembno prispevajo k razvoju tako teorije kot tudi prakse na področju poučevanja jezika stroke.
Skratka, zagovora ne smete zamuditi!

Nova brezplačna zbirka korpusov

Zbirka korpusov, ki jih na spletu brezplačno ponuja Univerza v Leipzigu, obsega zbirke naključnih stavkov (ne besedil) iz časopisov in s spletnih strani v 17 jezikih. Med njimi so tudi tuji jeziki, ki jih učimo pri nas, t.j. angleščina, nemščina, italijanščina in francoščina, ni pa še španščine, ruščine, slovenščine,...

Spletna stran omogoča iskanje po korpusu s posebej napisanim iskalnikom, lahko pa korpus tudi snamemo kot tekstovni dokument (pri nekaterih lahko celo izbiramo velikost korpusa - največji je seveda korpus nemškega jezika) in ga uporabimo s svojim konkordančnikom (npr. z AntConcom, ki je brezplačen).

Spletni korpusni iskalnik je koristen, ker nam naniza nekaj primerov (lahko prosimo še za več), ponudi pa tudi informacijo o pogostosti, podatke o besedah, ki se najpogosteje nahajajo v bližini izbrane besede (nasploh, na levi, na desni) in celo diagrame, ki semantične (?) vezi ponazarjajo. Ker pa spletna stran ne ponuja urejanja konkordančniških nizov, je za pisanje gradiv precej bolj priročno, če si korpus snamemo (korpusi so obsežni, zato postopek lahko traja tudi celo uro) in ga raziskujemo z lastnim konkordančnikom.

In kje je to čudo? Najdete ga tu: http://corpora.uni-leipzig.de/, korpuse pa lahko snamete tu (izberite Plain Text Files): http://corpora.uni-leipzig.de/download.html

Na koncu velja vse bodoče uporabnike korpusa opozoriti na previdnost pri interpretaciji zadetkov. Ker natančne zgradbe korpusa ne poznamo, primere je priporočljivo uporabljati le kot ilustracije rabe neke besede ali besedne zveze, vendar ne smemo pozabiti, da bi verjetno rezultat bil čisto drugačen v nekem specifičnem žanru ali na nekem specifičnem strokovnem področju. Torej previdno z vsemi posploševanji!

Pa javite, kako so vam korpusi v pomoč.

Vabilo k pisanju recenzij knjig in učbenikov

Vabilo k sodelovanju

V uredništvu revije Scripta Manent http://www.sdutsj.edus.si/ScriptaManent/index.html smo se odločili, da bomo objavljali tudi recenzije knjig in učbenikov s področja poučevanja tujih strokovnih jezikov.

Imate zanimivo delo, ki bi ga v naši reviji radi predstavili širši javnosti? Bi radi napisali recenzijo?

Vabimo vse, ki vas tovrstno sodelovanje zanima, da se nam oglasite na naslov scripta.manent.reviews@gmail.com. Rok za oddajo recenzij je 31.10.2006.

Veselimo se vašega sodelovanja in vas vabimo k branju naše revije.


Mojca Jarc

Urednica za recenzije knjig in učbenikov

SOS: Testiranje predznanja

Upravni odbor društva išče informacije o testih za tuje jezike, ki jih uporabljamo za preverjanje znanja študentov pri vstopu v visoko šolstvo. Veseli bi bili tudi kratkega poročila o vaših izkušnjah z njimi in kratkega opisa testa. Informacije lahko delite z nami tu, v blogu, ali pa jih posredujete predsednici društva. Hvala vnaprej!

Eno leto

Drage kolegice, spoštovani kolegi, strani Spletnega dnevnika polnimo že eno leto. Napisali smo 98 prispevkov, stran pa je obiskalo skoraj 1500 ljudi. Malo nas je takšnih članov društva, ki na to stran redno zahajamo, še manj tistih, ki redno pišemo ali komentiramo.

Večina obiskovalcev, žal, ni članov društva, ampak so to posamezniki, ki sem slučajno zajadrajo. Za njihov obisk lahko zahvalimo le imenu bloga, saj je spletni dnevnik sorazmerno pogosta besedna zveza, s katero ljudje iščejo po Googlu.

Leto je torej naokrog, tako vas sprašujem: Kako naprej? A sploh?

Začetek šolskega leta oz. kaj je tisto, kar se zares moramo naučiti?

Začetek šolskega/študijskega leta je vedno nekaj posebnega, to moramo priznati. Čas optimizma, novega začetka, pa hkrati čas dvomov in gore vprašanj. Slednja so vedno variacija na isto temo: kaj je tisto, kar jih moram letos naučiti?

Stephen Downes velikodušno deli svoje razmišljanje z nami. Ne boste verjeli, njegov odgovor obsega le 10 točk. Ne bom povzemala, to morate prebrati!

Samo še to: Stephen je človek na mestu in njegove besede vedno nosijo neko posebno težo. Berite ga.

P.S.
Hvala Fredu za povezavo.

Language Learning & Technology

Zunaj je nova številka te revije (najdete jo lahko tu). Priporočala bi vam tri članke.

Prvi je vsekakor "Emerging Technologies" (R. Godwin-Jones), ki ga priporočam vsem, ki jih zanima, kako sodobne tehnologije vplivajo na poučevanje tujih jezikov in kakšne nove možnosti odpirajo.

Naslov drugega ("E-learning and the development of intercultural competence") že takoj napove vsebino, vendar podrobnosti ne boste uganili. Samo prišepnila bom: gre za zelo zanimiv eksperiment!

Nekateri se še mogoče spomnite člankov o označevanju besed v tekstu z glosi oz. opombami (prevod, sinonimi ipd.), ki sem vam ju priporočala jeseni. LL&T objavlja članek na podobno temo z naslovom "L1 and L2 glosses: their effects on incidental vocabulary learning". Makoto Yoshii je prišel do nekaj izredno zanimivih ugotovitev, ki jih moramo poznati vsi, ki pišemo učna gradiva za svoje študente.