08 september 2006

Eno leto


Drage kolegice, spoštovani kolegi, strani Spletnega dnevnika polnimo že eno leto. Napisali smo 98 prispevkov, stran pa je obiskalo skoraj 1500 ljudi. Malo nas je takšnih članov društva, ki na to stran redno zahajamo, še manj tistih, ki redno pišemo ali komentiramo.

Večina obiskovalcev, žal, ni članov društva, ampak so to posamezniki, ki sem slučajno zajadrajo. Za njihov obisk lahko zahvalimo le imenu bloga, saj je spletni dnevnik sorazmerno pogosta besedna zveza, s katero ljudje iščejo po Googlu.

Leto je torej naokrog, tako vas sprašujem: Kako naprej? A sploh?

3 komentarji:

Melita Djuric pravi ...

JA, definitivno JA naprej! Toda nujno je uradno pozvati v sodelovanje v spletni dnevnik celotno članstvo, ga priporočiti na UO društva, zapisnik ali pa splošno poročilo o novostih in aktivnostih pa naj predsednica pošlje vsem članom društva.

Spletni dnevnik mora biti jasno prikazan na spletni strani društva. Ravno tako Wiki. Preko teh dveh strani se lahko interes članov za delo društva poveča. Zgolj s sestanki UO-ja in širjenjem informacij v ozkem krogu ljudi ne peljemo v nadaljevanje dela in v pridobivanje novih svežih idej.

Dober učitelj poskrbi za pridobivanje in vzgojo novih moči, ki ne samo nadomestijo stare, ampak postanejo boljši.

Sasa S pravi ...

Seveda naprej! Jaz sem nad našim Spletnim dnevnikom navdušena. Verjetno je tudi tu, tako kot pri vsaki stvari potrebno nekaj časa, da se je ljudje navadimo – eno leto ni dolgo obdobje, pa vendarle – kaj vse se je tu že nabralo! Koliko koristnega, zanimivega, lepega, prijetnega... Zaslug za to si nas večina res ne more lastiti, a to še ne pomeni, da je dnevnik za odpis. Nasprotno - je čudovit in upam, da bo doživel še mnoga leta; da nas bo s svojo prijetno domačnostjo še naprej pritegoval, povezoval in navdihoval, in da bomo skupaj z njim rasli tudi mi – se sprostili, odprli in malčk več delili. Vse najboljše, Spletni dnevnik, in čestitke društvu, posebno Šarolti, ki je krivec zanj. :-)

mojca jarc pravi ...

Dragi blogovci!

Seveda bomo šli naprej! Tudi če smo nekateri speči opazovalci, to še ne pomeni, da ne občudujemo vašega entuzijazma, spretnosti in bogastva sporočil, ki jih je prinesel ta spletni dnevnik. Potrebujemo ga, zato vse najboljše in še na mnoga leta! Mojca Jarc