22 junij 2009

Centri za samostojno učenje tujih jezikov

V zadnji številki TESL-EJ lahko najdete zanimiv članek o centrih za samostojno učenje tujih jezikov z naslovom "Self-Access Centers: Maximizing Learners’ Access to Center Resources".

McMurry, Tannen in Anderson ponujajo analizo nekaterih prednosti in pasti spodbujanja avtonomnega učenja tujih jezikov v centrih in predstavita poskus, ki ga je v svojem centru za učenje angleškega jezika ponudila Univerza Brigham Young. Center za učenje angleškega jezika je avtonomno učenje študentov poskušal spodbuditi s pripravo spletne strani, ki omogoča natančno iskanje gradiv in brskanje po njih, ter z uvajalno delavnico. Učna gradiva so tako poleg naslova, avtorja in založbe označili tudi s podatki o mediju, o jezikovni ravni in jezikovni zmožnosti, ki jo posamezno gradivo razvija, in s ključnimi besedami, ki olajšajo iskaje po bazi učnih gradiv. Spletna stran centra se je zdela uporabnikom centra koristna, vendar avtorji povezanosti med njo in samostojnim učenjem tujega jezika niso mogli dokazati. Slednje velja tudi za povezavo med avtonomnim učenjem in uvajalno delavnico. Ta pa se je vseeno izkazala za zelo učinkovito v privabljanju študentov v center.

Ko prebiram članke o spodbujanju avtonomnega učenja študentov in uporabe centrov za samostojno učenje tujih jezikov, se sprašujem, koliko je tu sprenevedanja. Razprave se dejansko vrtijo okrog obiskovanja centrov za samostojno učenje. Vemo, da centre obiskujejo študenti iz najrazličnejših razlogov (tudi za to, da preverijo svojo elektronsko pošto, brskajo po internetu in iščejo vsebine, ki z učenjem tujih jezikov imajo bore malo, poklepetajo in podobno). Vemo tudi, da morajo centri opravičiti svoj obstoj in investicijo v gradiva. Vendar se sprašujem, kako lahko samostojno učenje zreduciramo na uporabo učnih gradiv v centrih za samostojno učenje. Kako se lahko zgražamo, če študenti center uporabljajo le kot knjižnico?

Samostojno učenje je precej bolj zmuzljivo kot nam je to všeč. In prav je tako, saj je vendar samostojno in lahko vključuje karkoli, kjerkoli in kadarkoli. Ne pravim, da so centri neuporabni ali nepomembni, daleč od tega. So le majhen drobec zgodbe o samostojnem učenju. Pomemben, vendar le majhen drobec.

Samo pomislite na to, kako vi sami vzdržujete svoje znanje tujega jezika, kje in kako ga izpopolnjujete. Ali uporabljate centre za samostojno učenje? OK, jih ni. In če bi bili? Tako kot mi, tudi študenti uporabljajo množico različnih virov, ki pa jih je nemogoče omejiti ali definirati v celoti. Pomislimo torej na lastno učenje in razumeli bomo, kakšne so tiste priložnosti, ki jih potrebujejo naši študenti.

Vsem, ki jih zanima samostojno učenje prihodnosti še video iz leta 2002, ki pa ni ničmanj aktualen kot je bil takrat, ko ga je Stephen Downes podal.

3 komentarji:

Vida pravi ...

Kot sama vidim stvari, je vloga učitelja zelo velika, saj ta lahko z dodatno motivacijo v razredu pritegne učence k samostojnemu učenju.

Melita pravi ...

Pri nas v šoli poskušamo uporabljati center kot dopolnilo delu v razredu in kot način za učenje učenja. Opažamo, da odigra pozitivno vlogo na odrasle in motivirane slušatelje najbolj v dveh primerih:
- Ko dobijo konkretno 'diagnozo' od učitelja, kaj naj v centru vsak posameznik počne (vaje iz vojaškega besedišča, vaje za pripravo brifinga, vaje za pravilno uporabo Present Perfect),
- Ko je v centru prisotna oseba (SAC person), ki svetuje na primer, katere vaje bi bile najprimernejši izbor za 1-urno delo popoldne/zvečer.

Celo med motiviranimi odraslimi je le malo takih, ki bi se čisto sami zabubili v literaturo in vaje in napredovali brez vodenja učitelja.

violeta pravi ...

jaz tule vidim dva pogoja (poleg Melitinih):
- da je gradivo dostopno (online ali CD/DVD)
- da ne delaš doma (ker je preveč motečih dejavnikov in samodisciplina običajno šepa)
Že nekaj let nazaj sem na Ljudski univerzi Koper v Centru za vseživljenjsko učenje takole predelala nemščino podolgem in počez. Sem se pač pojavila tam eno uro pred običajnimi obveznostmi, ki sem jih imela kot učitelj. Se tudi strinjam, da gre lahko zgolj za dodatek in nikakor ne za primarno obliko učenja.