Nekateri že pišejo o tem, kako 18-minutna predavanja na konferencah TED postajajo nekakšna nadomestna univerza. Predavatelji na TED-u vsekakor razkrivajo vsebine, ki so nam pomembne, z nami delijo misli in dognanja, ki nam pomagajo do spoznanj o sebi, drugih in o svetu. Zato se nekateri kar vračamo in vračamo po še.
September je za zaposlene v visokem šolstvu mesec zaključevanja študijskega leta, pisanja poročil in tudi priprav na novo študijsko leto. V razmislek in morebiti za navdih bi rada delila z vami dva predavanja z letošnjega TED-a, ki sem ju danes poslušala. Prvi, Nic Marks, govori o indeksu sreče. Ne, ne govori o tem, kje na lestvici se nahaja Kostarika in kje Slovenija ali kakšna druga država. Govori o tem, kaj lahko storimo za bolj srečen planet. Verjemite, vredno vaših 18 minut.
Drugi govornik, Sugata Mitra, je že marsikomu znan po svojem eksperimentu v Indiji. Računalnike je namreč postavil sredi vasi v najbolj zakotnih krajih (vzidal tako, da so otroci lahko gledali monitor in uporabljali tipkovnico) in pustil času čas. Otroci so se brez navodil in brez učitelja, čisto intuitivno, naučili uporabljati računalnik tako za igro kot za učenje. Tokrat govori o nadaljevanju eksperimenta: o odkrivanju tega, kaj vse se lahko učenci (10-12 letniki) naučijo brez učiteljske podpore. Polno navdiha. Uživajte tudi vi!
1 komentar:
Gledala oboje, zelo inspirirana.
Objavite komentar