Vključevanje umetnosti v učne programe tujih jezikov stroke?

Edutopia je objavila zanimiv video o vključevanju umetnosti v učne načrte. Oglejte si ga:



Zanimivo se mi je zdelo prav to, da se je bralno razumevanje učencev izboljšalo prav zaradi vključevanja umetnosti v učne programe. To pa je nekaj, na kar moramo biti pozorni tudi učitelji tujega jezika stroke še posebej zato, ker primeri učnih enot vključujejo zelo različne predmete od matematike in naravoslovja pa vse do družboslovja, tujih jezikov in umetnostne zgodovine.

Korenine tega gibanjae, ki so ga poimenovali "artful thinking", segajo v projekt Zero Harvard Graduate School of Education. Integracija umetnosti ne poteka kar tako, ampak temelji na ugotovitvah znanstvenih raziskav spomina in seveda upošteva tudi učne potrebe učencev/dijakov/študentov. Vas je zamikalo, da bi kaj več zvedeli o tem? Pričnite na spletnih naslovih zgoraj, lahko pa obiščete tudi Arts Edge Centra Kennedy in Arts Integration Solutions.

Pa ne pozabite poročati o svojih ugotovitvah in izkušnjah.

2. strokovna ekskurzija SDUTSJ

Nova knjiga o korpusih usvajanja tujega jezika

Radi bi vas opozorili na novo knjigo, ki je izšla pri Slavističnem društvu Slovenije. Gre za knjigo Mojce Stritar: Korpusi usvajanja tujega jezika. Avtorica poda jasen pregled korpusov tujega jezika usvajanja in predstavi načela njihove gradnje, označevanja napak v besedilih kot tudi uporabe teh korpusov v jezikovnih  raziskavah in pri pouku tujega jezika.  

Knjigo toplo priporočam.

PS
Knjiga je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Slavističnega društva. Sedaj res ni več izgovorov: čas je, da pričnemo zbirati besedila, ki jih pišejo naši študenti! ;)

Ideje, ki štejejo

Nekatere ideje so vredne naše pozornosti. Ideje Helen Keegan vsekakor spadajo mednje. Uživajte!

Delovne spretosti prihodnosti - 2020

Prav zanimivo poročilo so objavili pri Apollo Research Institute: o delovnih spretnostih prihodnosti. Izhajali so iz skupine dejavnikov, ki po raziskavah sodeč najbolj vplivajo na spremembe, ki bodo določale, kako bo potekalo delo v prihodnosti. Ti vključujejo:

• vedno daljšo življenjsko dobo ljudi (vpliv na kariero ljudi in vseživljenjsko učenje),
  
• razvoj pametnij tehnologij,
  
• vedno bolj zmogljive računalnike,
  
• nove infomacijske tehnologije in medije (zahteve po bolj kompleksnih oblikah pismenosti),
  
• spremembe strukturiranosti in organiziranosti produkcije in ustvarjanja vrednot (vpliv družabnih medijev) in
  
• globalno povezanost sveta.

Sodelavci Apollo Research Institutea menijo, da bodo zaradi teh dejavnikov ključno vlogo pri delovni uspešnosti igrale naslednje spretnost oz. zmožnosti:

• transdisciplinarnost: zmožnost razumevanja konceptov različnih znanstvenih ved,
• sodelovanje v virtualnem svetu: sposobnost produktivnega sodelovanja v virtualnih skupinah,
• zmožnost razumevanja kompleksih podatkov in izkušenj (sense-making),
• družabna inteligenca: zmožnost neposrednega povezovanja z drugimi, zaznavanja in stimuliranja reakcij in interakcij,
• zmožnost med-kulturnega sodelovanja,
• upravljanje z visoko kognitivno obremenitvijo: zmožnost ločevanja pomembnega od nepomembnega v informacijah in podatkih,
• zmožnost reševanja problemov,
• zmožnost logičnega razmišljanja: zmožnost prelivanja velikih količin podatkov v abstraktne koncepte in argumentiranja z njihovo pomočjo,
• pismenost v novih medijih: večkodna pismenost,
  
• zmožnost ciljnega oblikovanja delovnih nalog in procesov.

Seveda poročilo odraža vrednosti sistem določene skupine Američanov, njihove poglede na delo in na družbene odnose. Prav grozno pa je, da družbena odgovornost in solidarnost nista del njihove zgodbe o prihodnosti. Pa si res lahko privoščimo to, da ju prezremo?

Vsekakor je poročilo dobro izhodišče za kritično razpravo v razredu. V besedilu je tudi kar nekaj terminov, ki so značilni za management, in je zato besedilo zanimivo tudi s tega vidika.