Letošnja nevarno nagajiva zima nam je prinesla tudi znanstveno konferenco Izzivi poučevanja in raziskovanja tujih jezikov stroke, ki se je 7. februarja 2014 odvijala v prostorih Fakultete za upravo v Ljubljani.
Po pozdravnih nagovorih organizatorjev je udeležence konference nagovoril rektor
Univerze v Ljubljani, Ivan Svetlik.
Konferenca se je pričela s plenarnim predavanjem Mojce Jarc in Vide Zorko,
z naslovom Raziskovanje tujega jezika stroke v slovenskem visokem šolstvu.
Sledili so štirje sklopi predavanj z naslednjimi naslovi:
- (Ne)stalnost v tujejezikovnem poučevanju/učenju ob prehodu na visokošolsko ustanovo (Slavica Čepon)
- Izzivi pri usvajanju angleškega strokovnega in znanstvenega naravoslovno-tehniškega jezika v slovenskem visokem šolstvu (Mojca M. Hočevar)
- Vpliv bolonjske prenove na razvoj nemškega jezika stroke (Margit Horvath)
- Sedem let po prenovi: izzivi, vplivi in posledice bolonjske reforme na programe nemškega jezika stroke na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (Vita Kilar)
- Medkulturnost: razlike med nemškimi in slovenskimi poslovneži (Silvija Tintor)
- Izzivi pri usvajanju pravne terminologije in prevajanju pravnih besedil s študenti (Andreja Pignar Tomanič)
- Poučevanje jezika turističnega vodenja z avdio vodniki (Šarolta Godnič Vičič)
- Vloga, učni cilji in izzivi uporabe avtentičnih video gradiv pri pouku angleščine kot TJS na visokošolski ravni (Violeta Jurkovič)
- Predstavitev (dela) raziskave o razvijanju tuje jezikovne sporazumevalne zmožnosti za poslovne sestanke v angleškem jeziku (Mateja Dostal)
- Modalni glagoli in modalnosti v strokovnih logističnih besedilih (Polona Vičič in Klementina Jurančič)
- Vidiki določitve ključnih besed in besednih zvez s področja računovodstva kot podpora izdelavi gradiv za poučevanje računovodske terminologije v angleškem jeziku (Nataša Gajšt)
- Nemščina kot jezik stroke na srednjih in višjih strokovnih šolah: medpredmetno povezovanje kot priložnost in izziv (Jelka Bajželj)
Predavanjem je sledila zanimiva
razprava, v kateri so udeleženci posredovali svoje pozitivne
izkušnje s poučevanjem jezika stroke ter podali predloge glede izboljšave
trenutnega stanja. Strinjali smo se, da bi se del težav
dalo razrešiti z nenehnim raziskovanjem, povezovanjem, strokovnim
izobraževanjem in odpiranjem navzven. Zavzeli smo se tudi za večjo
prepoznavnost Društva v slovenskem okolju in še aktivnejše udejstvovanje
članov, ki so tudi sicer v vseh letih obstoja društva izredno dejavni. Prijetne gostiteljske
prostore smo skoraj neradi zapustili, saj se je po končanem programu porodilo
še veliko idej in vprašanj, o katerih smo želeli govoriti s kolegi. Tako smo pogovor
nadaljevali še na poti proti domu, proti severu in proti jugu.
Dubravka in Mojca
