Znanstvena konferenca SDUTSJ

Letošnja nevarno nagajiva zima nam je prinesla tudi znanstveno konferenco Izzivi poučevanja in raziskovanja tujih jezikov stroke, ki se je 7. februarja 2014 odvijala v prostorih Fakultete za upravo v Ljubljani.

Po pozdravnih nagovorih organizatorjev je udeležence konference nagovoril rektor Univerze v Ljubljani, Ivan Svetlik.

Konferenca se je pričela s plenarnim predavanjem Mojce Jarc in Vide Zorko, z naslovom Raziskovanje tujega jezika stroke v slovenskem visokem šolstvu. Sledili so štirje sklopi predavanj z naslednjimi naslovi:

• (Ne)stalnost v tujejezikovnem poučevanju/učenju ob prehodu na visokošolsko ustanovo (Slavica Čepon)
• Izzivi pri usvajanju angleškega strokovnega in znanstvenega naravoslovno-tehniškega jezika v slovenskem visokem šolstvu (Mojca M. Hočevar)
• Vpliv bolonjske prenove na razvoj nemškega jezika stroke (Margit Horvath)
• Sedem let po prenovi: izzivi, vplivi in posledice bolonjske reforme na programe nemškega jezika stroke na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (Vita Kilar)
• Medkulturnost: razlike med nemškimi in slovenskimi poslovneži (Silvija Tintor)
• Izzivi pri usvajanju pravne terminologije in prevajanju pravnih besedil s študenti (Andreja Pignar Tomanič)
• Poučevanje jezika turističnega vodenja z avdio vodniki (Šarolta Godnič Vičič)
• Vloga, učni cilji in izzivi uporabe avtentičnih video gradiv pri pouku angleščine kot TJS na visokošolski ravni (Violeta Jurkovič)
• Predstavitev (dela) raziskave o razvijanju tuje jezikovne sporazumevalne zmožnosti za poslovne sestanke v angleškem jeziku (Mateja Dostal)
• Modalni glagoli in modalnosti v strokovnih logističnih besedilih (Polona Vičič in Klementina Jurančič)
• Vidiki določitve ključnih besed in besednih zvez s področja računovodstva kot podpora izdelavi gradiv za poučevanje računovodske terminologije v angleškem jeziku (Nataša Gajšt)
• Nemščina kot jezik stroke na srednjih in višjih strokovnih šolah: medpredmetno povezovanje kot priložnost in izziv (Jelka Bajželj)

Predavanjem je sledila zanimiva razprava, v kateri so udeleženci posredovali svoje pozitivne izkušnje s poučevanjem jezika stroke ter podali predloge glede izboljšave trenutnega stanja. Strinjali smo se, da bi se del težav dalo razrešiti z nenehnim raziskovanjem, povezovanjem, strokovnim izobraževanjem in odpiranjem navzven. Zavzeli smo se tudi za večjo prepoznavnost Društva v slovenskem okolju in še aktivnejše udejstvovanje članov, ki so tudi sicer v vseh letih obstoja društva izredno dejavni. Prijetne gostiteljske prostore smo skoraj neradi zapustili, saj se je po končanem programu porodilo še veliko idej in vprašanj, o katerih smo želeli govoriti s kolegi. Tako smo pogovor nadaljevali še na poti proti domu, proti severu in proti jugu.

Dubravka in Mojca