Knjige prihodnosti

Digitalne knjige se mogoče marsikomu zdijo modna muha, njihova prodaja kljub temu še kar naprej raste. Če ste že videli, kaj vse omogoča iPad, potem veste, da bodo spremembe doletele tudi digitalne knjige. Možnosti so neomejene. Nekaj si jih lahko ogledate v spodnjem videu. Res vredno ogleda!



The Future of the Book. from IDEO on Vimeo.

Spremembe napoveduje tudi poročilo sekcije Združenja Knjižničarjev Amerike, ACRL, Futures Thinking for Academic Librarians: Higher Education in 2025. Napovedujejo naslednje možne scenarije:

1. spremembe na področju izdajanja visokošolskih učbenikov, ki so pretežno tiskana - več priložnosti bomo imeli, da učbenike sestavimo iz odlomkov različnih virov, tako nastala publikacija pa bo omogočala tudi zbiranje komentarjev bralcev (samo poglejte predstavitev založbe FlatWorldKnowledge),
2. prebirali bomo digitalne knjige: z drugimi bomo lahko delili ne le njihovo vsebino, ampak tudi naše komentarje (video zgoraj),
3. dostop do orodij, ki bodo študentom omogočala zbiranje virov in njihovo navajanje tudi z mobilnih telefonov,
4. revije s prostim dostopom bodo zmanjšale razkorak med znanstveniki in praktiki - recenzije bodo lahko pisali vsi bralci
5. nekateri pa menijo, da se bo razkorak le še povečal,
6. učili se bomo vsi - tudi po diplomi (to nam pa res ni tuje!),
7. razlike v računalniški pismenosti med bruci bodo večje: nekateri bodo pravi hekerji, drugi pa potrebni osnov,
8. večja bo nevarnost spletnega kriminala, kar lahko omeji našo svobodo na spletu, še posebej na univerzah,
9. večje vključevanje gospodarstva v izobraževanje s sponzoriranjem izbranih vsebin (bodo postavljali tudi zahteve po dobičkonosnosti izobraževanja?).

Se vam kaj od tega zdi možno ali verjetno? Všečno?

Sreča in učenje

Nekateri že pišejo o tem, kako 18-minutna predavanja na konferencah TED postajajo nekakšna nadomestna univerza. Predavatelji na TED-u vsekakor razkrivajo vsebine, ki so nam pomembne, z nami delijo misli in dognanja, ki nam pomagajo do spoznanj o sebi, drugih in o svetu. Zato se nekateri kar vračamo in vračamo po še.

September je za zaposlene v visokem šolstvu mesec zaključevanja študijskega leta, pisanja poročil in tudi priprav na novo študijsko leto. V razmislek in morebiti za navdih bi rada delila z vami dva predavanja z letošnjega TED-a, ki sem ju danes poslušala. Prvi, Nic Marks, govori o indeksu sreče. Ne, ne govori o tem, kje na lestvici se nahaja Kostarika in kje Slovenija ali kakšna druga država. Govori o tem, kaj lahko storimo za bolj srečen planet. Verjemite, vredno vaših 18 minut.




Drugi govornik, Sugata Mitra, je že marsikomu znan po svojem eksperimentu v Indiji. Računalnike je namreč postavil sredi vasi v najbolj zakotnih krajih (vzidal tako, da so otroci lahko gledali monitor in uporabljali tipkovnico) in pustil času čas. Otroci so se brez navodil in brez učitelja, čisto intuitivno, naučili uporabljati računalnik tako za igro kot za učenje. Tokrat govori o nadaljevanju eksperimenta: o odkrivanju tega, kaj vse se lahko učenci (10-12 letniki) naučijo brez učiteljske podpore. Polno navdiha. Uživajte tudi vi!

E-podpora poučevanju

Tokratni prispevek govori o IKT orodjih za podporo učnega procesa. Seveda najboljša rešitev je moodle na serverju šole/fakultete (tega pa ni brez dobre volje strokovnjakov za IKT). Obstaja pa še nekaj drugih možnosti, ki jih velja preučiti. Preden se za katero od njih odločite, ne pozabite preveriti, čigava je last vsebina, ki jo ustvarite, in ali jo lahko sploh izvozite. Izvoz vsebine vam omogoči ponovno uporabo narejenega v naslednjem študijskem letu oz. v nekem drugem okolju, njegovo dopolnjevanje in spreminjanje.

Verjetno obstajajo ponudniki brezplačnega gostovanja za moodle tudi v Sloveniji, ampak žal ne vem zanje. V tujini pa so to v glavnem (pogoji se lahko spreminjajo, zato jih le preverite):

• Key to School
• NineHubs 
• Gnomio 

Še dve rešitvi, ki pa sta na voljo le v angleščini:

• Edmodo - Z Edmodom lahko brezplačno tvorite skupine, jih obveščate s kratkimi sporočili o tekočem dogajanju oz. izmenjujete sporočila z njimi, date jim navodila domače naloge, jih ocenite, delite z njimi povezave, RSS vire in dokumente, lahko pa jim date tudi kakšen vprašalnik, s katerim preverite njihovo znanje ali pridobite njihovo mnenje. Oni pa lahko prebirajo informacije, ki so jim namenjene, oddajajo svoje naloge, sporočajo svoja vprašanja,... Edmodo deluje tudi na mobilnih telefonih. Skupina lahko delje javno ali pa zasebno, nastavitve pa lahko spreminjate tudi sproti - od vsebine do vsebine. Ne morete izvoziti vsebine.
• GradeMate - Ponujajo ga v dveh načinih (velja tako za učitelje kot dijake/študente): brezplačnem (omejen na 3 skupine) in plačljivem. Tudi GradeMate omogoča upravljanje domačih nalog (navodila, nalaganje, ocenjevanje), izmenjavo povezav in dokumentov, pisanje zapiskov, razprave, spremljanje dogajanja v razredu s koledarjem. Ne morete izvoziti vsebine.

 Vabljeni, da seznama dopolnite!

Iščemo z Jurnom

Ne vem, zakaj predstavlja ravno tale možic novi iskalnik z imenom JURN. Dejstvo pa je, da išče po člankih 3670 brezplačnih digitalnih znanstvenih revij s področja humanistike in umetnosti ter po poglavjih znanstvenih monografij, ki so na voljo brezplačno. Čeprav je zgrajen na podlagi Googlovega iskalnika, za razliko od Google Scholarja, o rezultatih pove malce manj kot Google Scholar, kar pa ni moteče.

Pa poglejmo še rezultate (sliki spodaj). Google Scholar pokaže vsebine v različnih jezikih, JURN samo v članke angleščini. Število zadetkov je v JURNu seveda precej manjše, zato pa lahko dostopamo do vseh povsem brezplačno. Poskusite še sami in sporočite svoje ugotovitve.

Še tole: EARWORM, ki so ga izdelali pri JURNu pa išče po zvočnih zapisih, video posnetkih, odprtih učnih programih in dokumentarcih. Pride prav. :)

Do glosarja s TermWikijem

Prevajalce tehničnih in znanstvenih besedil in učitelje tujega jezika stroke nas veže skrb za terminologijo. Vemo vsi, da je ta neločljivi del našega vsakdanjega dela, zato ima večina nas tudi svoje glosarčke. Včasih, vendar zelo redko, ti prerastejo v terminološke slovarje kot je Veliki angleško-slovenski poslovni slovar naše Lidije Šega. Ali pa Slovensko-angleški konfekcijski slovar, Angleško-slovenski slovar konfekcijske tehnologije in Angleško-slovenski prometni slovar naše Metke Brkan. Ali Slovensko-nemška vojaška slovarja  Šole za tuje jezike MORS. Včasih glosarji pristanejo na spletu - kot Kemijski slovarček Nade Vukadinović ali pa tisti, ki jih tako dosledno in izčrpno navaja v svoji zbirki Miran Željko. Vsekakor pa področje terminologije ostaja kronično podhranjeno, česar se zavemo vsakič, ko se znajdemo pred terminom, s katerim ne vemo ne kam ne kako.

Ko sem slučajno naletela na spletno stran TermWiki-ja, sem bila nad možnostmi, ki jih ta ponuja za sodelovalno terminološko delo, navdušena. Tisti, ki sodelujejo pri velikih teminoloških projektih ali pa projektih, ki so računalniško dobro podprti (kot npr. iSlovar), bodo nad tem verjetno začudeni. TermWiki je namreč preprosto orodje, ki temelji na Mediawikiju, ki ga uporablja tudi Wikipedija. Njen potencial leži predvsem v njeni odprtosti, tj. v odprtosti, ki omogoča sodelovanje avtorjev. Vsebine lahko prispevamo vsi, za svoj vložek pa smo nagrajeni tako, da lahko izvozimo vse, kar smo vnesli in še dvakrat toliko, če želimo. Nagrada pa je tudi in predvsem v tem, da bomo s svojimi vnosi in uvozom obstoječih glosarčkov (možen uvoz excelovega dokumenta) omogočili nastanek velike terminološke baze podatkov, ki bo vsem omogočila brezplačen dostop do kakovostne razlage terminov kot tudi do njihovih prevodov v različne jezike. TermWiki ima potencial, da preraste v terminološko Wikipedijo. Veljalo bi premisliti o tem, da se mu vsi pridružimo.

Tisti nadobudni, ki bi se raje lotili terminološkega projekta v okviru svojih ustanov, pa lahko TermWiki shranite na serverju svoje ustanove, ga prilagodite in razvijate skupaj s svojimi sodelavci. Če želite več podpore, CSOFT, ki je program razvil, ponuja še dve plačljivi možnosti. Pa sporočite še nam za svoj projekt! :)