Bamboo

Čisto slučajno sem naletela na tole spletno stran. Ideja se mi zdi prekrasna in zelo primerna za naše društvo. Torej gre za to, da Christopher Candlin in Ken Keobke zbirata abstrakte objav na področju jezikovnega izobraževanja in uporabnega jezikoslovja v Aziji. Vsak avtor pošlje podatke o svojih objavah sam.

Pomislila sem na to, da bi kaj takšnega bilo dobro tudi na področju tujega jezika stroke. Toliko se pravzaprav dogaja in hkrati ostaja očem skritega. Če samo pomislim na vprašalnik, ki sem ga prejšnji teden izpolnjevala (posredovali sta ga Mihaela in Danila z Britanskega sveta) in ki v celoti prezre področje tujega jezika stroke, mi je jasno, da moramo postati glasnejši in bolj organizirani.

Približuje se skupščina društva (14.2.), zato bi vas rada povprašala, kaj menite o tem, da bi zbrali podatke o publikacijah naših članov (po želji tudi nečlanov) na področju jezika stroke? Če bi vam bilo smiselno takšno početje, bi našli tudi primeren način za to. Seveda, še vedno se lahko zgledujemo po spletni strani Bamboo-ja. Oglejte si ga.

(In fino bi bilo, če bi napisali kakšen komentar ali odgovor. Kar neverjetno se mi zdi, da je ta stran doživela čez 400 obiskov, komentarje pa lahko človek prešteje na prste obeh rok. Samo kliknite na Comments in v okno na desni strani vnesite svoje besede. Lahko čisto anonimno.)

Bolonjske spremembe in študentske pravice

Prosim vse tiste za pomoč, ki delate na visokošolskih zavodih, kjer isti tuji jezik poučuje več predavateljev. Pri nas namreč pravijo, da bolonjske spremembe prinašajo tudi to pravico študentom, da izpit opravljajo pri kateremkoli učitelju, ki predmet poučuje na šoli, ne glede na to, pri kom je študent poslušal predavanja. Zanima me, kako je takšno prehajanje rešeno pri vas.

• Ali študenti lahko opravljajo izpit pri komurkoli ali le pri predavatelju, ki jim je predaval?
• Ali morajo študenti oddati prošnje za menjavo nosilca predmeta? Ali plačajo menjavo?
• Ali je priznavanje kreditnih točk avtomatično ali se obravnava kot posebna prošnja? Ali morajo plačati priznanje kreditnih točk?

Hvala za vašo pomoč.

Anketa o prvi številki naše revije

Prosimo vas, da izpolnite kratko anketo o naši reviji Scripta Manent in tako pomagate uredniškemu odboru načrtovati delo v prihodnje. Hvala!

Anketa je tu

RSS Bandit

V bistvu velja tudi za RSS Bandit zelo podobno, kot je že povedala Šarolta za Bloglines - deluje namreč enako in tudi izgleda zelo podobno. Je eden od številnih zastonjkarskih RSS agregatov, ki omogočajo enostavnejše branje naročenih novic na enem mestu - neprebrane zadeve označi, tako da takoj vidiš, kje je kaj novega, za dodajanje novih naslovov pa je tu namesto gumba 'Add' gumb 'New'. No, bistvena razlika med obema je, da je Šaroltin Bloglines spletna aplikacija - torej dosegljiv iz kateregakoli v internet povezanega računala, moj RSS Bandit pa teče lokalno in je zato za delo doma udobnejši. Evo slikco.

Kje odpreti blog?

Aaron je v svojem blogu opozoril na izredno dobro primerjavo različnih ponudnikov blogov. Nahaja se tule. Tisti, ki si boste razpredelnico ogledali, boste videli, da prednjači WordPress. Expression Engine je tudi dober, vendar je plačljiv. WordPress, ki je zasnovan na odprtokodnem sistemu, ponuja tudi James Farmer v treh oblikah: Edublogs za učitelje, Learnerblogs za učence in dijake ter Uniblogs za študente. Sama uporabljam Edublogs in sem precej bolj zadovoljna z njim kot poprej z Bloggerjem.
Ponudnikov blogov je seveda precej več. Tu so LiveJournal, 360Yahoo (beta verzija) in cela gora drugih ponudnikov - celo Delo! Poglejte jih, primerjajte jih in sporočite še nam.

Mali oglasi?

Sporočam vam, da sem odprla "male oglase" za SDUTSJ. Kaj to neki je? To je preprosto spletna stran, kjer lahko kdorkoli od nas pusti sporočilo za vse druge. Npr. "SOS. Potrebujem vaje iz besedišča na temo "public relations" za študente na nivoju B2. Hvala!" Če želite dodati svoj e-naslov, predlagam, da napišete @ z besedo pri , pred njim in po njem presledek, namesto . pa napišete pika (prej in potem presledek). Tako bi bil naslov našega društva info pri sdutsj pika edus pika si. Tako se bomo izognili spamu.

Bi poskusili? Mali oglasi so tu. Samo ne pozabite preverjati strani: če ni bralcev, ki so pripravljeni pomagati, nima smisla.

Še nekaj. Če želite spremljati spremembe v blogih, ki jih prebirate, ali novice na spletnih straneh digitalnih časopisov (vendar samo takšnih, ki imajo RSS), odprite si brezplačen račun pri www.bloglines.com , kliknite na Add, vnesite URL spletne strani in shranite nastavitve. Tako bo dovolj, da se logirate v Bloglines in ta vam bo pokazal, če se je na straneh, na katere ste naročeni prek RSS, kaj zgodilo. Za ilustracijo še slika.



V levem zgornjem kotu lahko vidite gumb "Add", pod njim spletne strani, ki jih pregledujem, z mastnimi črkami je označena stran, ki je še nisem prebrala (ima 17 novih sporočil in je nekje na sredini seznama), na desni strani pa vidite sporočila, ki jih je od mojega zadnjega obiska v svojem blogu pustila Bee. Njeno stran tako prebiram v Bloglines. Obiščem jo le takrat, ko ji želim pustiti sporočilo. (Če kliknete na sliko, jo boste bolje videli.)

Poskusite tudi sami.

Neizmerna lahkost vrednotenja

Z nemalo presenečenja sem prebirala abstrakt enega od kolegov z neke konference, ki pravi:

Despite recent changes in Slovenian HE, the tradition of rote-learning by students expected to regurgitate whatever their teachers tell them is still a predominant teaching practice. There are several reasons for that: teaching materials are short-sightedly adopted, needs analysis is rarely carried out, materials prepared by teachers are seldom the result of in-depth study and research...

Najraje bi zapisala, da so besede odveč, pa ni tako. Ravno obratno: pogovarjati se moramo in si izmenjavati izkušnje in se pogovarjati več o tem, kaj počnemo in kako se tega lotevamo.

Moje izkušnje so namreč čisto drugačne in verjamem, da v tem nisem edina. Verjetno je to tudi razlog za to, da smo se Melita, Violeta in jaz sploh lotile projekta, ki ima za cilj ugotoviti, kakšno je stanje na področju poučevanja tujega jezika stroke v Sloveniji. Verjamemo namreč, da se na tem področju toliko zanimivih in inovativnih reči dogaja, da je škoda, če to ostane očem skrito. Narava našega dela je že takšna, da ta večinoma poteka precej izolirano, daleč od oči kolegov in kolegic, ki so v istem poklicu, vendar pokrivajo drugo strokovno področje. SDUTSJ se ponuja kot stičišče, okolje, v katerem se lahko srečujemo in pogovarjamo o strokovnih rečeh. Škoda, da tega ne izkorišča še več kolegov in kolegic. Morebiti bi pa zvedeli kaj novega, kar bi spremenilo ocene podobne zgornji.

-----

Danes sem naletela na zanimiv prispevek v enemu od blogov, ki ga prebiram (Creating Passionate Users), o tem, kakšen nasvet bi dali mladim, ki razmišljajo o svoji prihodnosti. Povzemam sliko avtorice, ker zelo dobro ilustrira situacijo.

Gre preprosto za to, da se družba tako hitro spreminja, kar drži tudi za posameznike, da nekaj, kar nekoga veseli pri 14-ih, ni nujno, da ga bo še zanimalo pri 18-ih, kaj šele takrat, ko bo imel 30, 40 ali 50 let!

Ko govorimo (nekateri očitno o tem razmišljamo navkljub zgornjemu mnenju) o analizi potreb študentov, ki jih poučujemo, s kakšno gotovostjo lahko sploh govorimo o analizi njihovih potreb, saj jih izobražujemo za jutri, ki bo precej drugačen od danes? Mogoče jih celo pripravljamo na neko službo, ki je sploh ne bo, mogoče pa je tudi to, da bo diplomant našel službo na čisto drugem področju.

Katera so torej tista znanja, ki jih študenti potrebujejo za popotnico k življenju? Katere spretnosti? Kathy Sierra, avtorica bloga, meni, da jih moramo učiti kreativnosti, fleksibilnosti, iznajdljivosti, sinteze in kritičnega razmišljanja. Kaj menite vi?