03 januar 2006

Neizmerna lahkost vrednotenja

Z nemalo presenečenja sem prebirala abstrakt enega od kolegov z neke konference, ki pravi:
Despite recent changes in Slovenian HE, the tradition of rote-learning by students expected to regurgitate whatever their teachers tell them is still a predominant teaching practice. There are several reasons for that: teaching materials are short-sightedly adopted, needs analysis is rarely carried out, materials prepared by teachers are seldom the result of in-depth study and research...
Najraje bi zapisala, da so besede odveč, pa ni tako. Ravno obratno: pogovarjati se moramo in si izmenjavati izkušnje in se pogovarjati več o tem, kaj počnemo in kako se tega lotevamo.

Moje izkušnje so namreč čisto drugačne in verjamem, da v tem nisem edina. Verjetno je to tudi razlog za to, da smo se Melita, Violeta in jaz sploh lotile projekta, ki ima za cilj ugotoviti, kakšno je stanje na področju poučevanja tujega jezika stroke v Sloveniji. Verjamemo namreč, da se na tem področju toliko zanimivih in inovativnih reči dogaja, da je škoda, če to ostane očem skrito. Narava našega dela je že takšna, da ta večinoma poteka precej izolirano, daleč od oči kolegov in kolegic, ki so v istem poklicu, vendar pokrivajo drugo strokovno področje. SDUTSJ se ponuja kot stičišče, okolje, v katerem se lahko srečujemo in pogovarjamo o strokovnih rečeh. Škoda, da tega ne izkorišča še več kolegov in kolegic. Morebiti bi pa zvedeli kaj novega, kar bi spremenilo ocene podobne zgornji.

-----

Danes sem naletela na zanimiv prispevek v enemu od blogov, ki ga prebiram (Creating Passionate Users), o tem, kakšen nasvet bi dali mladim, ki razmišljajo o svoji prihodnosti. Povzemam sliko avtorice, ker zelo dobro ilustrira situacijo.

Gre preprosto za to, da se družba tako hitro spreminja, kar drži tudi za posameznike, da nekaj, kar nekoga veseli pri 14-ih, ni nujno, da ga bo še zanimalo pri 18-ih, kaj šele takrat, ko bo imel 30, 40 ali 50 let!

Ko govorimo (nekateri očitno o tem razmišljamo navkljub zgornjemu mnenju) o analizi potreb študentov, ki jih poučujemo, s kakšno gotovostjo lahko sploh govorimo o analizi njihovih potreb, saj jih izobražujemo za jutri, ki bo precej drugačen od danes? Mogoče jih celo pripravljamo na neko službo, ki je sploh ne bo, mogoče pa je tudi to, da bo diplomant našel službo na čisto drugem področju.

Katera so torej tista znanja, ki jih študenti potrebujejo za popotnico k življenju? Katere spretnosti? Kathy Sierra, avtorica bloga, meni, da jih moramo učiti kreativnosti, fleksibilnosti, iznajdljivosti, sinteze in kritičnega razmišljanja. Kaj menite vi?

Ni komentarjev: