Krasni časi!

Nekateri se jih še spominjate, nekateri ste premladi. Ko sem v zgodnjih osemdesetih gulila klopi kot študentka angleškega jezika, so bili časi precej drugačni. Ukinili so uvoz knjig in revij iz tujine - edina izjema je bila revija Playboy. Iz Mladinske knjige so prijazno sporočili oddelku na FF, da imajo še nekaj knjig, stare zaloge pač, in so jih pripravljeni prodati po nizki ceni študentom. Pa sva s sošolcem zavihala rokave in organizirala prodajo. Vse knjige so pošle!

Vsa nadaljnja leta sem se vračala iz tujine natovorjena z novimi potovalkami. Vse so bile polne knjig in izrezkov iz revij in časopisov. Kako dragocene so bile za mojo angleščino! Še danes jih hranim na podstrešju. Pravzaprav sem v tistih letih razvila eno slabo navado: hranim vse, kar predstavlja potencialno gradivo za poučevanje angleščine.

Ko sem pred par dnevi zopet brisala prah z mojih kupov potencialnih gradiv (v dvajsetih letih se je tega veliko nabralo), me je prešinila misel, da bi morebiti bil že čas, da se teh kupov zastaranih besedil znebim! Samo računalnik moram prižgati in v hipu najdem solidno besedilo na katerokoli temo. Pa ne samo to! Tudi zvočnih posnetkov mrgoli vsepovsod. Podkasti so naredili revolucijo: vsak ima svoj radio! Kaj niso to prekrasni časi za učitelje tujih jezikov?!

Ampak nekaj v meni ne da miru. Ne morem se znebiti starih revij in časopisov. Še vedno so zame bogastvo. A ni prekrasno listati po starih revijah, spominjati se nekdanjih časov? Kot listati po albumu fotografij. ... Mogoče pa je vseeno čas, da obrnem(o) nov list.

Vesel PRVI MAJ!