Angleški jezik in prijava na delovno mesto

BBC je pripravil nekaj zanimivih gradiv za tiste, ki iščejo službo in se prijavljajo na delovna mesta. Tu je zbirka člankov, ki pomaga iskalcem zaposlitve razumeti različne vidike zaposlovanja: How to get a job NOW. Za tiste, ki jim je angleški jezik tuji jezik, pa so pripravili Get that job!

Priporočamo!

Jeziki usvajanja

Rada bi opozorila vse, ki proučujete jezike usvajanja oziroma vas tovrstne raziskave zanimajo, da založba Benjamins pripravlja novo revijo, ki bo objavljalo raziskave s tega področja. Gre za revijo International Journal of Learner Corpus Research, prva številka pa naj bi predvidoma izšla 2015.

Na septembrski konferenci "Learner Corpus Research", ki je bila v 
Bergenu na Norveškem, so udeleženci konference ustanovili Združenje za korpusne raziskave jezika usvajanja (Learner Corpus Association). Članstvo v združenju je plačljivo, včlanjenih pa je že več kot 120 jezikoslovcev z vsega sveta.

Mimogrede, letos je izšel tudi zbornik prispevkov s prve konference raziskav jezikov usvajanja, ki je bila leta 2011 v Louvainu. Naslov knjige je Twenty Years of Learner Corpus Research. Looking Back, Moving Ahead, ogledate si jo pa lahko na spletni strani založbe.

Medulturna komunikacija in poslovni jezik

Zadnja številka Iberice se osredotoča na raziskave medkulturne komunikacije v poslovnih kontekstih. Izpostavlja značilnosti poslovnih jezikov, ki jih v mednarodnem poslovnem svetu uporabljajo na sestankih, v faksih in elektronskih sporočilih, na prireditvah, v oglasih in v poslovnih študijskih programih različnih univerz.

Priporočamo!

Predavanje mag. Nine Hawley

V veselem decembru oziroma kar na miklavža smo v organizaciji SDUTSJ lahko poslušali izredno informativno predavanje mag. Nine Hawley, ki nam je iz svojih izkušenj predstavila, kako poteka poučevanje angleščine za posebne in akademske potrebe v britanskem visokem šolstvu.

Predavateljica je bila v svojih študentskih letih naša kolegica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala iz primerjalne književnosti in muzikologije, a jo je pot pred dobre četrt stoletja zanesla v Veliko Britanijo. Kmalu je tam začela poučevati angleščino, in sicer govorce drugih jezikov (TESOL), zdaj pa poučuje tuje študente na Kolidžu v Sheffieldu ter na Univerzi Hallam prav tako v Sheffieldu. Iz poučevanja angleščine govorcem tujih jezikov je na tamkajšnji univerzi tudi magistrirala. Sicer na obeh omenjenih ustanovah izvaja predmet Angleščina za akademske potrebe (EAP), v sklopu katerega jezikovno pripravlja različne skupine tujih študentov bodisi na dodiplomski ali podiplomski študij.

Ker ta predmet skupaj z jezikom stroke izvajamo tudi na slovenskih univerzah, se je predavanje razvilo v živahno razpravo, saj nam je kolegica lahko postregla s številnimi vsebinskimi zanimivostmi in poudarki ter organizacijskimi praksami. Veseli smo, da smo prisrčno navezali stike, saj nam bodo izkušnje iz Velike Britanije gotovo zelo koristile pri posodabljanju učnih načrtov in izvajanju jezika stroke na slovenskih univerzah.

Mojca M. Hočevar

Zanimiva spletna predavanja za učitelje tujih jezikov

TESOL Academic je na YouTubeu objavil celo serijo predavanj priznanih akademikov na teme, ki so pomembne za učitelje angleščine - pa tudi za učitelje drugih tujih jezikov.

Seznam predavanj je zares dolg. Med akademiki, ki predavajo, pa lahko najdete tudi Davida Nunana, Paula Nationa, Jennifer Jenkins, Michaela McCarthyja, Tonyja Lyncha in druge.

Za tiste, ki jih zanima akcijsko raziskovanje, bo npr. dobrodošlo predavanje Ann Burns.

Toplo priporočam!

Pasti lažnih revij

Pričakovati je, da se bomo tudi v bodoče čedalje bolj trudili, da bi objavljali svoje prispevke v revijah, ki kotirajo glede na Thomson Reuters, zato bi vam rada opisala zelo slabo izkušnji učiteljice tujega jezika stroke iz ene od fakultet UL, ki je novembra 2013 poskušala svoje prispevke objaviti v reviji, ki naj bi kotirala glede na Thomson Reuters.

Omenjena kolegica je na službeni e-mail dobila povabilo revije Wulfenia za objavo, češ da objavljajo članke z vseh področij. Revijo je preverila na Thomson Reuters in ugotovila, da ima SCI Expanded ter da naj bi izhajala vsak mesec v spletni verziji v Celovcu. Članek, ki ga je poslala, je bil tudi takoj sprejet, vendar pa je bil pogoj za objavo plačilo 540 USD.

Znesek je hotela plačati, toda ko je revijo prosila za račun, od njih ni bilo več odziva, čeprav so prej odgovarjali v roku 24 ur. Ko je po internetu iskala e-mail glavne urednice, je našla stran, iz katere je jasno razvidno, da gre za lažno revijo oz. da so goljufi ukradli identiteto dejansko obstoječe revije Wulfenia. Torej, Wulfenia v resnici obstaja, vendar gre za revijo, ki objavlja članke s področja biologije oz. botanike, ne pa člankov z različnih področij. Poleg tega obstaja le v natisnjeni obliki in nima internetne strani.

Srž problema je v tem, da tudi, če smo previdni, in v Thomson Reuters preverimo revijo Wulfenia v ustreznih bazah, izvemo le, da ta revija v Thomson Reuters dejansko obstaja, kar seveda popolnoma ustreza resnici.

Več o tem lahko preberete tukaj.
Na Slotech-u lahko preberete članek Lažne znanstvene revije molzejo avtorje in tudi druge članke:
1) Nekaj gnilega je v deželi znanstveni
2) Kako objaviti nesmiseln znanstveni članek
3) Kdor uporablja faktor vpliva, je statistično nepismen
4) Harvard se pridružuje boju zoper pohlepne založnike znanstvenih revij
5) Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij

Šarolta nam je prijazno poslala nekaj nasvetov glede lažnih revij in konferenc, katere bi veljalo upoštevati, da bi se v bodoče izognili takšnim goljufijam. Šarolta meni, da je potrebno pogledati:
1) kdo je v uredniškem odboru revije in preveriti njihove reference;
2) prejšnje številke revije;
3) kaj se dogaja s spletnim naslovom in kdo ga gosti;
4) ali so uredniki v uvodniku opisali spremembe v načinu izdajanja revije;
5) kdo so vabljeni plenarni govorci (na spletnih straneh konferenc);
6) kako natančno je opisan cilj konference;
7) ali revije in konference sledijo običajnemu principu delovanja na ESP področju;
8) principe delovanja prosto dostopnih revij in njihove kategorije (te so npr. vključene v direktorij DOAJ);

Nasvet: izbirajmo med konferencami organizacij/društev/univerz, ki jih že dalj časa spremljamo; ko gre za revije, izberimo revije, ki jih redno beremo in ki pokrivajo področje, kamor uvrščamo svojo raziskavo.


Slavi

Vabilo k sodelovanju na znanstveni konferenci 2014

Konferenca z naslovom "Izzivi poučevanja in raziskovanja tujih jezikov stroke" bo potekala 7. februarja 2014 na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, Gosarjeva 5, Ljubljana.

Konferenca SDUTSJ je namenjena izmenjavi izkušenj in strokovnih znanj ter predstavitvi raziskav na področju poučevanja tujih jezikov stroke v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju. Predstavlja izvrstno priložnost za izmenjavo mnenj, zato vas vabimo, da sodelujete s svojim prispevkom, in o dogodku obvestite tudi kolege, ki bi jih srečanje zanimalo.

Sprejemamo znanstvene in strokovne prispevke ter mnenja in primere dobre prakse z naslednjih področij:
-        načrtovanje jezikovne politike na področju tujega jezika stroke;
-        didaktika in metodika tujega jezika stroke;
-        načrtovanje programov tujega jezika stroke;
-        načrtovanje pouka tujega jezika stroke;
-        razvijanje gradiv za poučevanje tujega jezika stroke;
-        preverjanje in ocenjevanje tujega jezika stroke;
-        informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju in preučevanju tujega jezika stroke;
-        slovaropisje in terminologija za potrebe poučevanja/učenja tujega jezika stroke;
-        medkulturnost pri poučevanju in preučevanju tujega jezika stroke
-        sodelovanje s strokovnjaki nejezikoslovci in drugimi deležniki v procesu poučevanja/učenja tujega jezika stroke;
-        izvajalci in udeleženci pri pouku tujega jezika stroke;

Pomembni datumi:
-        rok za prijavo prispevkov in oddajo povzetkov: 1.12.2013
-        obvestilo o uvrstitvi prispevka na program konference: 20.12.2013

Prispevki naj bodo dolgi 20 minut. Prispevkom bo sledila razprava. Delovni jezik posveta je slovenščina. Avtorje prispevkov bomo povabili k pripravi člankov bodisi za znanstveno monografijo SDUTSJ, revijo Scripta manent ali zbornik prispevkov Inter alia III.

Kotizacija:
-        kotizacija ob prijavi do 01.12. 2013 za člane SDUTSJ: 40 EUR
-        kotizacija ob prijavi do 01.12. 2013 za nečlane: 50 EUR
-        kotizacija ob prijavi do 7.2.2014 za člane SDUTSJ: 50 EUR
-        kotizacija ob prijavi do 7.2. 2014 za nečlane: 60 EUR

Kotizacija vključuje pijačo in prigrizke, mapo s programom in povzetki ter potrdilo o udeležbi. Neporabljena sredstva bodo namenjena izključno za Sklad za raziskovalno dejavnost SDUTSJ.

Kortežanske poti - 3. strokovna ekskurzija SDUTSJ

 Zadnji petek v avgustu se je naredil čudovit dan in obetal, da bo tretje, zdaj že tradicionalno letno strokovno srečanje polepšal z milino poznega poletja. Obalno zaledje, kjer so nas letos gostile kolegice s Primorske, nas je pričakalo v sijaju naravne lepote in bogastva zrelih darov zemlje. 

Korte, kjer nam je Šarolta ljubeznivo odprla svoj dom in bila čudovita gostiteljica, so v tem jutru skoraj bahavo nastavljale soncu barvasta polkna svojih kamnitih hiš, nanizanih na obronku gričevja, od koder pogled potuje preko neder pobočij, sramežljivo obrnjenih stran od morja in burje, do Nanosa, ki v daljavi ponosno čuva svoje ozemlje.

Na Kortežansko pot mimo vodnih virov izolskega podeželja smo se iz Kort spustili po strmi stezi, ki nas je pripeljala k izviru Pr' Frati, ki poleg značilne zgradbe s pipo za svežo vodo ohranja tudi korito za izpiranje perila in napajanje. Marino Hrvatin, prijazni domačin in poznavalec tamkajšnjih izvirov, nam je pripovedoval o življenju na izolskem podeželju, tesno povezanem z naravnim bogastvom vodnih  virov, ki jih ljudje še danes skrbno pazijo. Na sprehodu skozi gozd nas je popeljal proti Cetoram do Fontane P'rila, in ob pogovoru o sodobnem načinu življenja, ki nemalokdaj pozablja na skupno naravno dediščino, je bilo čutiti močno navezanost na zemljo in kulturo obalnega podeželja. 

Ko smo se izvili iz soparice gozdne poti in se obrnili proti morju, nas je pričakal dih jemajoč razgled, bleščeče modro morje, v daljavi šahovnica sečoveljskih solin in blag vetrc, ki je valovil trave in ohladil razgreta lica. Pot je vodila mimo oljčnikov in vinogradov, in trnave robidnice in zrele fige kot da so stegovale svoje veje in nemo vabile naj se posladkamo z njihovim nektarjem. Sonce je metalo dolge sence, ko smo se vračale v Korte mimo studenca Žaneštre, ki danes stoji sredi vasi, in občudovale sodobna domovanja, oblečena v izklesan kamen in z razgledom, ki umirja hektičen ritem današnjega časa. 

Ponovno smo se spustili v akustično okolje izvira Pr' Frati, kjer smo od gospa Marije in Ernešte izvedeli, kako so nekoč prale in se družile ženske, ki so strmo pot do studenca premagale z lahkotnostjo in polno golido perila na glavi. Njuna pripoved je spomnila na čas, ko je bil brinov pepel dragocenost, ki so si ga lahko privoščile le velike gospe, ki so želele obeliti svoje čipke.

Druženje z domačini smo zaključile v Turističnem društvo Šparžin in si privoščile nakup tradicionalnih domačih dobrot, oljčno olje, vložene olive, marmelade, šalše, pa tudi naravna mila in dišavnice. Hvala vam!

Okrepčane z mineštro z bobiči v oštariji Korte, smo z veseljem sprejele Šaroltino povabilo na popoldansko kavo in pokončale slaščice, ki so jih spekle in prinesle kolegice. V prijetnem okolju Šaroltinega doma, zasanjano zazrte v spokojnost iztekajočega se dne, nas je Nada počastila s svojim petjem, nepozabnim doživetjem, ki se nam je zapisalo v dušo in za katero smo ji neizmerno hvaležne!

Razvajene od vseh lepot dneva, smo pred slovesom prejele še eno darilo - mini razstavo Šaroltinega umetniškega ustvarjanja in kos njenega domačega mila, ki nas bo spominjalo na čudovito druženje.

Zadovoljne, duhovno obogatene in srečne, da se poznamo, smo stisnile v roke Majdine školjkice in se z vejico granatovca zahvalile za prekrasen dan.

Hvala vsem!

Nika

Po Direktoriju prosto dostopnih znanstvenih revij še Direktorij prosto dostopnih znanstvenih monografij

Verjetno veste, da jenaša Scripta Manent vključena v DOAJ, tj. Direktorij prosto dostopnih revij. DOAJ ne indeksira revij in ne spremlja citatov in ne računa nekakšne faktorje vpliva. Preverja pa kakovost revij. Je direktorij oz. seznam revij, ki omogoča tako brskanje kot tudi povezovanje do spletne strani prosto dostopne* revije.

Pred nekaj dnevi so v Veliki Britaniji zagnali delovanje Direktorija prosto dostopnih monografij (DOAB), ki deluje po enakem principu jot DOAJ in že sedaj združuje lepo število založnikov in njihovih del. Področje tujega jezika strok na žalost še ni pokrito, lahko pa si obetamo spremembe, saj podpornikov je že sedaj precej.

Delovanje DOAB so svečano odprli na konferenci "Open Access Monographs in the Humanities and Social Sciences", ki se je odvijala v začetku julija v Londonu. Prispevki na tej konference so bili zelo zanimivi. Lahko si ogledate tudi nekatere posnetke.


-----
* Prosti dostop do revij in monografij pomeni le eno: odstranitev cenovnih preprek in preprek, ki jih postavljajo lastniki avtorskih pravic in tako omejujejo naš dostop do rezultatov raziskav in do znanja. Prosti dostop ne smemo enačiti izključno le z brezplačnim dostopom, obstajajo namreč tudi drugačni poslovni modeli, ki so še posebej pomembni za večje znanstvene založbe. Seveda moramo ostati kritični do velikih založb, ki na vsak način želijo vsiliti "zlati prosti dostop", ki stroške izdaje naprtijo avtorju (govorimo o nekaj tisočih evrov za članek npr. pri založbi Elsevier). Kritiko takšen pristop zasluži prav zato, ker ta cena vključuje sprevrženo visoko maržo založnika, ki omogoča neupravičeno visoke profite. ( V časih najhujše ekonomske krize profit Elsevierja še vedno raste - govorimo o profitu, ki presega milijon evrov!) Kritičen odnos pa moramo ohraniti tudi do EU, ki "zlati prosti dostop" ne podpira samo na načelni ravni, marveč tudi na konkretni: EU podpira ta dostop tako, da v okviru raziskovalnih projektov omogoča avtorjem, da raziskovalna sredstva porabijo za plačilo objave v revijah z zlatim prostim dostopom. To pa je direktno prelivanje raziskovalnih sredstev EU naravnost v žep velikih založb, ki jim denarja zares ne manjka!

Delavnica Insights into the Present and Future of Language and Communication Training

V Portorožu smo imeli priložnost udeležiti se zelo zanimive delavnice "Insights into the Present and Future of Language and Communication Training", ki je ponudila odgovore na vprašanja, povezana z načrtovanjem pouka tujega jezika stroke in jezikovno politiko. Vodil jo je Ivan Berazhny, predavatelj poslovne angleščine in poslovnega komuniciranja s HAAGA-HELIA University of Applied Sciences s Finske. Delavnico je organizirala Šarolta Godnič Vičič.

Delavnica je bila posebej koristna, ker učitelji nimamo vsak dan priložnosti iz prve roke slišati, kako se načrtovanja pouka lotevajo kolegi iz tujine. Finski primeri dobre prakse so bili poučni in dobili smo nove ideje za svoje delo.

Delavnica o e-učenju v spletni učilnici Moodle

V sredo 19. junija nam je bilo zelo vroče. Pa ne samo zaradi žgočega sonca, ampak predvsem zaradi intenzivnega učenja o možnostih, ki jih ponuja spletna učilnica Moodle. Kako delovne in dojemljive so bile udeleženke! Preverite v tem naboru slik.

Delavnica o spletnih konferencah Vox

V torek, 21.5. smo na Šolskem centru v Novi Gorici gostili delavnico Vox, ki se je je udeležila pisana druščina jezikoslovk iz ljubljansko-primorske regije. Milan Podbršček nas je popeljal skozi ABC Voxa v živo, na daljavo pa ga nameravamo udeleženke prav kmalu preizkusiti same. Prvi vtisi: enostavno, zanesljivo, kakovostno in... zastonj! Par fotoutrinkov.

Saša

Tudi učitelji tujih jezikov pišemo članke

Graham Hall, urednik revije ELT Journal, je v  English Language Teaching Global Blog založbe Oxford University Press načel vprašanje pisanja člankov za znanstvene revije in ponudil učiteljem nekaj dragocenih nasvetov.

Hall dejansko želi spodbuditi učitelje, ki dobro opazujejo učni proces in razvijajo svoje poglede na procese učenja in poučevanja angleškega jezika, da se podajo na pot resnega raziskovanja in pisanja člankov. Njihove izkušnje v praksi so namreč dragocene za razvoj teorije poučevanja angleškega jezika. Za popotnico jim je podaril nekaj pomembnih nasvetov. Oglejmo si jih:

1. Pišimo o tematiki, ki je zanimiva tako nam kot potencialnim bralcem.
2. Članke pišimo z mislijo na bralce točno določene revije. Da jih spoznamo, moramo proučiti tematike, s katerimi se posamezne revije ukvarjajo, razmerje med teorijo in prakso v člankih, prevladujoči slog pisanja in podobno. Ne smemo pozabiti niti na navodila za avtorje, ki jih najdemo na spletnih straneh revij.
3. Bodimo potrpežljivi in vztrajni. Pisanje članka ni preprosto, saj je prenos znanja v znanstveno besedilo zahtevno. Paziti pa je potrebno tudi na dolžino članka, na slog pisanja, argumentacijo itd.
4. Ko je članek dokončan, preverimo, ali res ustreza vsebinskim, slogovnim in oblikovnim kriterijem določene revije. Ko je odgovor na to vprašanje pritrdilen, pošljimo članek na uredništvo revije.

Hall je na kratko opisal tudi, kaj se zgodi, ko na uredništvu revije prejmejo prispevke.

1. Avtorju pošljejo potrdilo o prejemu članka.
2. Uredništvo se odloči o tem, ali članek pošljejo v recenzijo ali ga zavrnejo. Zavrnejo namreč članke, ki ne pokrivajo teme revije, ali pa ne sledijo navodilom za avtorje.
3. Recenzija vključuje oceno prispevka, ki jo po določenih kriterijih opravita dva izkušena in uveljavljena strokovnjaka s področja, ki ga članek pokriva. Recenzenta ne vesta, čigav članek ocenjujeta, saj so vsi osebni podatki avtorja zbrisani.
4. Primernost članka se ocenjuje na podlagi ustreznosti teme za bralstvo revije, v primeru ELT Journal pa tudi ustreznost ravnovesja med teorijo in prakso, skladnost med teoretskimi izhodišči in njihovo praktično aplikacijo in podobno. Pod drobnogled se vzamejo tudi rezultati in skladnost zaključkov z izhodišči prispevka.
5.  Ocena recenzentov je podlaga za odločitev uredništva glede objave prispevka. 

K zgornjemu lahko pristavimo še dvoje:

1. Poiščite si dobrega lektorja, ki bo vaš prispevek natančno popravil (mora razumeti vaše strokovno področje in poznati slogovne značilnosti znanstvenih besedil na tem strokovnem področju). Čeprav je naše znanje angleškega jezika odlično, včasih spregledamo svoje napake, ker so misli v naših glavah tako glasne). ;)
2. Revija ELT Journal povezuje teorijo in prakso, velika večina znanstvenih revij pa je teoretsko zasnovanih. Njihovi kriteriji za ocenjevanje prispevkov so drugačni.

Tudi naša revija Scripta Manent povezuje teorijo s prakso. Prepričana sem, da vam bodo Hallovi nasveti v pomoč pri pisanju prispevkov tudi zanjo.

Twitter za strokovno rast učiteljev

Ob zlorabi Twitterja za sovražni govor s strani nekaterih politikov in politično motiviranih posameznikov, marsikdo pozabi, ali preprosto ne ve, da ta družabni medij krasno podpira strokovno rast učiteljev kot tudi njihovo delo v razredu. Tokrat bomo namenili nekaj besed prvemu.

Zakaj Twitter?

Twitter je intuitiven in preprost medij, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi strokovnjaki, ki delujejo na istem strokovnem področju in si izmenjujemo novice in druge pomembne informacije v obliki kratkih in jedrnatih zapisov, tj. tvitov. Dostop do informacij, ki so pomembne za določen krog strokovnjakov, pa je od nekdaj pogoj za strokovno rast posameznika.

Kaj se dogaja na Twitterju?

Twitter omogoča tri načine komuniciranja:

• sledenje drugim in s tem prebiranje njihovih tvitov - tako se informiramo in se učimo od kolegov,
• posredovanje naših lastnih vsebin tistim, ki nam sledijo - tako drugim posredujemo informacije in delimo znanje, ki ga imamo. Tistim, ki nam sledijo, lahko posredujemo tudi vsebine, ki so jih zapisali tisti, ki jim sledimo, če menimo, da jim bodo te zanimive ali pomembne (to storimo tako, da kliknemo na Retweet pod originalnim tvitom),
• interakcijo z drugimi, ki je lahko
• javna: lahko odgovorimo na vprašanja, ki jih ljudje postavljajo (s klikom na Reply), lahko v svojem zapisu poimenujemo druge tviteraše, npr. takrat, ko jih navajamo kot vire informacije ali ko jih npr. želimo javno izpostaviti (v tem primeru navedemo njihovo uporabniško ime na Twitterju, pred njega pa moramo obvezno zapisati afno: če želimo npr. omeniti Goethe Institut v Ljubljani, bomo zapisali @GI_Ljubljana) ali
• zasebna: pošljemo osebno sporočilo uporabniku, s katerim se vzajemno slediva.

Možnosti za hitro in jedrnato komunikacijo je torej veliko. Čim bolj ciljno izberemo krog ljudi, ki jim bomo sledili, tem bolj koristne informacije bomo prejemali.

Kako najdemo druge strokovnjake?

Najbolj preprosto je poiskati strokovnjake z iskanjem tvitov na določeno temo. Pri iskanju si lahko pomagamo s ključnimi besedami in z oznakami, ki jim na Twitterju rečemo "hashtags". Gre za ključne besede, ki sledijo višaju, npr. #language, s katerimi opremimo naše tvite, ko jih želimo kategorizirati. S takšnim označevanjem tvitov želimo omogočiti lažje sledenje določenim temam.

Ko najdemo tvite, ki se navezujejo na naše strokovno področje, bomo našli tudi njihove avtorje. Po prebiranju njihovih sporočil (priklical jih bo klik na njihovo uporabniško ime) se bomo lažje odločili, ali jim želimo slediti. Lahko pa preverimo tudi to, komu vse sledijo. Med njimi bomo zagotovo našli strokovnjake z našega področja. Sicer pa nam tudi Twitter aktivno ponuja za sledenje ljudi, ki naj bi jih zanimale podobne vsebine kot nas.

Kaj tvitamo in kako? 

Vsebino in stil svojh tvitov si lahko povsem prilagodimo sebi in svojim interesom. Tako so nekateri, predvsem predstavniki različnih institucij, bolj naklonjeni formalnim sporočilom, s katerimi želijo bralce tvitov oz. svoje spremljevalce, opozoriti na določene vsebine. Tako npr. univerze opozarjajo na razpise delovnih mest, strokovna združenja pa obveščajo o konferencah - običajno s kratko povezavo do spletnega mesta z bolj obsežno vsebino.

So tudi tviteraši, ki imajo raje neformalno sporočanje, tj. bolj pogovorni stil izražanja. Običajno so to bodisi mlajši ljudje bodisi ljudje, ki pripradajo krogu ljudi, ki se pozna in strokovno sodeluje. Njihovi tviti pokrivajo tako strokovne kot tudi bolj osebne vsebine.

Večina tviterašev pa je nekje vmes: tvitamo tako kot prvi in kot drugi. Opozarjamo na zanimivosti, pretvitamo, tj. posredujemo, tvite ljudi, ki jim sledimo, zapišemo pa tudi kakšen čisto osebni komentar. 

Pisanje samo je preporsto. Vsebino preprosto zapišemo v okno, ki je namenjeno sporočilom. Njihova dolžina ne sme presegati 140 znakov (torej kratko in jedrnato). Sporočilo lahko vključuje povezave do spletnih mest (daljše spletne naslove lahko brez registracije skrajšamo na https://bitly.com/ ali http://tinyurl.com/), video posnetkov, fotografij in podobno. Tvite lahko pošiljamo z računalnika ali pametnega telefona.

Poplava informacij?

Pomembno je, da preudarno izbiramo ljudi, ki jim bomo sledili. Prejemali bomo namreč vse njihove tvite. Pri nekaterih se namreč izkaže, da se ne znajo ustaviti ali pa tvitajo o stvareh, ki nas zares ne zanimajo. Smo se pač zmotili, nič hudega. Nehamo jim pač slediti.

Pri sledenju večjega števila ljudi se kaj hitro lahko zgodi, da nas preplavi neustavljiva reka informacij. To sploh ni slabo! Tvite lahko beremo takrat, ko hočemo in toliko časa, kolikor nam to odgovarja. Prav hitro bomo ugotovili, kdo so tisti, ki z nami delijo vsebine, ki so nam zares pomembne. Njihove tvite bomo bolj natančno prebrali, ostale pa le po diagonali. ;)

Ljudi, ki jim sledimo, lahko organiziramo tudi v skupine. Sama imam zaprto skupino (ali listo) prijateljev (drugi tega seznama ne vidijo) - njihove tvite redno prebiram. Potem so tu še skupine učiteljev, jezikoslovcev, in podobno. Njihove tvite prebiram, ko sem razpoložena za te vsebine. Včasih pa prebiram tvite samo na določeno temo.

Poskusite in poiščite si način, ki bo odgovarjal vašemu stilu in vašim potrebam po strokovnih vsebinah. Pri tem pa ne pozabite označiti svojih tvitov na teme, ki znajo biti zanimive tudi ostalim članom našega društva, z oznako #sdutsj. Kot vidite desno od tega zapisa, njihovo vsebino namreč spremljamo.  :)

Torej, odprite si račun na Twitterju!

-----
PS
Kratek glosar poslovenjenih terminov s področja tvitanja najdete v blogu Bibliotekarska terminologija.

Aprilski tečaj 'Analiza podatkov s pomočjo programa SPSS'

V aprilskih dneh smo se tisti, ki smo željni znanja o analizi podatkov s programom SPSS, zbrali na tečaju na Fakulteti za upravo, in se dvajset ur zavzeto raziskovali svet statistike. Čare SPSS-a nam je na zelo zanimiv način predstavila dr. Eva Podovšovnik Axelsson s Turistice - Fakultete za turistične študije. Ob njeni jasni razlagi in potrpežljivi podpori smo dobili dodatni elan za kvantitativno raziskovanje. Utrinke s tečaja si lahko ogledate tukaj.

Leni znanstveniki, zasebno šolstvo in prelivanje sredstev v privatno znanstveno založništvo

Slovenija je že leta 1995 podpisala sporazum z OECD, da bo določene javne storitve liberalizirala: med njimi tudi srednje, višje in visoko šolstvo ter raziskovanje. Liberalizacija šolstva pa pomeni le eno: privatizacija. Kaj to pomeni za javno šolstvo čutimo vedno bolj. Vpliv izvedencev OECD in Svetovne banke pa se tu ne neha. 

Tudi Evropska komisija deluje v smeri podpiranja interesov zasebnega sektorja, vendar mnogo bolj prikrito. Čeprav komisija odkrito podpira prosti dostop do znanja, ki je bilo financirano iz javnih sredstev, to dela s figo v žepu.  Za javni dostop do znanstvenih člankov (tj. znanja) je namreč pripravljena plačati zasebnim znanstvenim založnikom (npr. Elsevier, Thomson Reuters, Wiley, Kluwer,...) velike vsote denarja. Profit teh založb raste še v času ekonomske krize in presega vse meje etičnega (Elsevier je npr. zaslužil milijardo čistega profita leta 2010 in ta znesek še vedno raste!). Privatizacija visokega šolstva in raziskovanja v EU je dejstvo.

Spodnji posnetek predavanja Maje Breznik je nastal že pred dvemi leti, pa je še vedno aktualen. Vreden je vse vaše pozornosti. Če želimo spremembe v naši družbi v smeri večje pravičnosti, socialne in generacijske solidarnosti, dostopnega znanja in kakovostnega javnega šolstva, potem moramo vedeti, kaj se zares dogaja.

Maja Breznik: Ali so znanstveniki leni? - Delavsko - punkerska univerza na Vimeo.

Spletno ustvarjanje učnih enot

Veliko učiteljev išče avtentična gradiva za poučevanje jezika stroke v spletnih časopisih in revijah ter jih potem prilagaja potrebam svojih študentov. Že samo iskanje primernih člankov je zamudno, sledi pa mu še analiza besedila z vidikov vsebine, besedišča, slovničnih struktur,... Saj poznate postopek, ne bom vam ga opisovala.

Lingle ponuja precej bolj priročno in hitro različico tega procesa, vendar le za učitelje angleškega jezika. Po vpisu vtipkate ključne besede v iskalo in določite raven zahtevnosti, program pa vam naniza besedila, ki iskane ključne besede vsebujejo in so približno na ravni izbrane zahtevnosti. Najdena besedila lahko filtrirate glede na geografski izvor oz. izdajatelja. Ko najdete besedilo, ki vam ustreza, ga analizirate s pomočjo vgrajenih orodij, ki vam pokažejo, katere slovnične čase lahko najdete v besedilu, katere stavčne strukture, katere so tiste besede, ki so na tej ravni bolj zahtevne in potrebne dodatne razlage,... Če ugotovite, da izbrano besedilo ustreza potrebam študijskega procesa, s klikom lahko ustvarite nekaj slovničnih in leksikalnih vaj (predvsem gap fill) in glosarjev. Lahko te avtomatično pripravljene vaje popravite (včasih je to potrebno - saj veste, nič ni perfektno!), lahko pa jim dodate še dodatne vaje iz nabora ponujenih vaj.

Lingle sem testirala na konkretnem primeru in po 15 minutah iskanja, analize, popravljanja in dodajanja vaj sem pripravila: Gap fill 1 (difficult words), Gap fill 2 (topical words), glosar z razlago zahtevnejših besed in glosar z razlago tematskih besed (v mojem primeru besed, ki so povezane s turizmom - tu je program naredil največ napak), nekakšno vajo, ki študentom kaže rabo podredja in veznikov v besedilu (mislim, da bi bilo potrebno to vajo povsem predelati), iztočišča za razpravo na obdelano temo, vajo, ki utrjuje besedni vrstni red v odvisnikih, ter vajo iz besedišča. Vse v 15 minutah.

Ostala mi je še priprava vaj za preverjanje bralnega razumevanja - teh programsko orodje seveda ne zna še pripraviti. Lahko bi nekatere vaje še dodala, lahko bi jim spremenila obliko in jih prilagodila svojemu stilu. Potem pa jih je potrebno le še natisniti. Hitro in priročno.

Edina zares slaba stvar je le to, da gre za plačniški program. Brezplačno lahko uporabljate Lingle en mesec oz. obdelate z njim 15 besedil, potem pa postane plačljiv - 40 funtov ali 40 evrov na leto (ne spomnim se več, se opravičujem). Ali je ta znesek vredno plačati, boste presodili sami. Priporočam pa vam, da Lingle vsaj testirate.

Kako se lahko borimo proti plagiatorstvu?

Rada bi vas opozorila na zanimivo predavanje na Turnitin.com, ki se osredotoča na razloge, ki botrujejo plagiatorstvu dijakov in študentov. Seveda so tu v igri trije zelo pomembni faktorji: časovna stiska, pomanjkanje motivacije in nezadostno znanje. Zanimivo pa je to, da imajo ti trije faktorji precej večji učinek na tistih šolah/fakultetah, ki poudarjajo dosežke dijakov/študentov (ja, ocene!) in marsikateri od njih čisto zbledi kot motivacija za plagiatorstvo v okolju, ki poudarja, da je najpomembnejše lastno znanje posameznika, njegov osebni razvoj.

Najlažje je seveda sprejeti pravilnike in sankcije proti tistim, ki so kaj prepisali, vendar ta rešitev nima pravega učinka. Za resničen uspeh je potrebno narediti še kaj drugega - to pa zahteva našo osebno angažiranost, prijaznost, povezovanje s študenti in podobno. Dobra novica pa je ta, da lahko tudi sami kaj naredimo v razredih, ki jih poučujemo - ne glede na kulturo institucije, kjer delamo. Video je res vreden ogleda.

Edcanvas: nova podoba za stare teme

Edcanvas ponuja zanimivo rešitev za učitelje. Linearno strukturirani snovi, ki jo učitelji tako pogosto uporabljamo v svojih prezentacijah, lahko v Educanvasu damo bolj sodobno in malce bolj interaktivno podobo. To spletno orodje nam namreč pomaga, da vso vsebino, ki jo zberemo na spletu na določeno temo, nanizamo na eni sami strani (tj. na enem platnu). Pri učenju se naši učenci/dijaki/študenti pomikajo po nanizani vsebini linearno, kar nam omogoča, da jih popeljemo od splošnega k specifičnemu, od konkretnega k abstraktnemu,... Posameznim elementom platna lahko dodamo video posnetke z YouTube-a, dokumente, ki jih imamo shranjene na Google Drive-u ali v DropBoxu, fotografije in drugo multimedijo. Lahko pa vsebino opremimo tudi z vprašanji, na katere študenti odgovarjajo s pisanjem komentarjev (registracija je obvezna, če želimo odgovarjati).

Edcanvas še zdaleč ni presežek, je pa vsekakor (zaenkrat) brezplačna, hitra in preprosta rešitev za tiste, ki e-učilnice še nimate, želite pa vsebine, ki jih ponuja splet na določeno temo, povezati in predstaviti v čedni podobi. Samo to, nič več.

Odprimo poti do znanja

Steve Wheeler je pred kratkim napisal v svojem blogu:

"Znanje je kot ljubezen. Lahko ga razdajaš kolikor želiš, pa ga ne bo nič manj. Bolj ko delimo svoje znanje z drugimi, več bo svet, v katerem živimo, znal. Zatorej bodi odprt."

Posnetek njegovega odličnega predavanja si lahko ogledate spodaj.

Dolga pot do znanstvene uveljavljenosti

Rada bi vas opozorila na zanimiv uvodnik Jozefa Colpaerta, urednika Computer Assisted Language Learning, z naslovom  The “Publish and Perish” syndrome. Članek opozarja na resne posledice uveljavljenega načina promocije v akademskem svetu s kvantitativnimi kazalniki, tj. s točkovanjem objav, ki jih poznamo tudi v Sloveniji.

Glede na to, da nam vsem ti habilitacijski standardi krojijo usodo, velja vedeti, kaj ti standardi dejansko pomenijo v družboslovju in humanistiki, da se potem lažje borimo za spremembo teh standardov oz. se odločimo za pot, ki bo za nas (naj)bolj sprejemljiva.

Članek je vsekakor vreden branja in razmisleka. Dostopen je brezplačno.

Srečno 2013!

 

(CC) Decorative blue Christmas snowflake by christmasstockimages.com

Veliko sreče, zadovoljstva in uspehov vsem članom in članicam Slovenskega društva učiteljev tujega jezika stroke!