Prikaz objav z oznako raziskave. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako raziskave. Pokaži vse objave

19 maj 2013

Tudi učitelji tujih jezikov pišemo članke

Graham Hall, urednik revije ELT Journal, je v  English Language Teaching Global Blog založbe Oxford University Press načel vprašanje pisanja člankov za znanstvene revije in ponudil učiteljem nekaj dragocenih nasvetov.

Hall dejansko želi spodbuditi učitelje, ki dobro opazujejo učni proces in razvijajo svoje poglede na procese učenja in poučevanja angleškega jezika, da se podajo na pot resnega raziskovanja in pisanja člankov. Njihove izkušnje v praksi so namreč dragocene za razvoj teorije poučevanja angleškega jezika. Za popotnico jim je podaril nekaj pomembnih nasvetov. Oglejmo si jih:
  1. Pišimo o tematiki, ki je zanimiva tako nam kot potencialnim bralcem.
  2. Članke pišimo z mislijo na bralce točno določene revije. Da jih spoznamo, moramo proučiti tematike, s katerimi se posamezne revije ukvarjajo, razmerje med teorijo in prakso v člankih, prevladujoči slog pisanja in podobno. Ne smemo pozabiti niti na navodila za avtorje, ki jih najdemo na spletnih straneh revij.
  3. Bodimo potrpežljivi in vztrajni. Pisanje članka ni preprosto, saj je prenos znanja v znanstveno besedilo zahtevno. Paziti pa je potrebno tudi na dolžino članka, na slog pisanja, argumentacijo itd.
  4. Ko je članek dokončan, preverimo, ali res ustreza vsebinskim, slogovnim in oblikovnim kriterijem določene revije. Ko je odgovor na to vprašanje pritrdilen, pošljimo članek na uredništvo revije.
Hall je na kratko opisal tudi, kaj se zgodi, ko na uredništvu revije prejmejo prispevke.
  1. Avtorju pošljejo potrdilo o prejemu članka.
  2. Uredništvo se odloči o tem, ali članek pošljejo v recenzijo ali ga zavrnejo. Zavrnejo namreč članke, ki ne pokrivajo teme revije, ali pa ne sledijo navodilom za avtorje.
  3. Recenzija vključuje oceno prispevka, ki jo po določenih kriterijih opravita dva izkušena in uveljavljena strokovnjaka s področja, ki ga članek pokriva. Recenzenta ne vesta, čigav članek ocenjujeta, saj so vsi osebni podatki avtorja zbrisani.
  4. Primernost članka se ocenjuje na podlagi ustreznosti teme za bralstvo revije, v primeru ELT Journal pa tudi ustreznost ravnovesja med teorijo in prakso, skladnost med teoretskimi izhodišči in njihovo praktično aplikacijo in podobno. Pod drobnogled se vzamejo tudi rezultati in skladnost zaključkov z izhodišči prispevka.
  5.  Ocena recenzentov je podlaga za odločitev uredništva glede objave prispevka. 
K zgornjemu lahko pristavimo še dvoje:
  1. Poiščite si dobrega lektorja, ki bo vaš prispevek natančno popravil (mora razumeti vaše strokovno področje in poznati slogovne značilnosti znanstvenih besedil na tem strokovnem področju). Čeprav je naše znanje angleškega jezika odlično, včasih spregledamo svoje napake, ker so misli v naših glavah tako glasne). ;)
  2. Revija ELT Journal povezuje teorijo in prakso, velika večina znanstvenih revij pa je teoretsko zasnovanih. Njihovi kriteriji za ocenjevanje prispevkov so drugačni.
Tudi naša revija Scripta Manent povezuje teorijo s prakso. Prepričana sem, da vam bodo Hallovi nasveti v pomoč pri pisanju prispevkov tudi zanjo.

17 december 2011

Revija o raziskavah pisanja

Journal of Writing Research je revija z odprtim dostopom, ki že tretje leto izdaja teoretične in empirične prispevke, ki se osredotočajo na pisanje oz. pisno izražanje. Na leto izidejo tri številke in v vsaki so običajno trije prispevki in kakšna recenzija. Članki so kakovostni, zato lahko pričakujemo, da se bo revija prav kmalu uvrstila tudi v kakšno pomembnejšo bazo jezikoslovnih revij. Na revijo se lahko tudi naročite: poslali vam bodo kazalo vsake nove številke.  

Članek Ronalda T. Kellogga, "Training writing skills: A cognitive development perspective", ki je izšel v tej reviji, je prejel nagrado Johna R. Hayesa za odličnost v raziskavah pisanja.

Toplo priporočam.

05 november 2011

Še o bralnem razumevanju

Best practices weekly ponuja nekaj koristnih povzetkov raziskav s področja izobraževanja, ki lahko pomagajo izboljšati naše poučevanje. Poleg aktivnosti v času tihega branja, ki sem ga obdelela v prejšnjem zapisu, sem v njem zvedela še nekaj koristnih priporočil za poučevanje bralnega razumevanja.

Tong in sodelavci so v članku “Morphological Awareness: A Key to Understanding Poor Comprehension in English” (Journal of Educational Psychology, 103.3 (2011), str. 523-534) poročali o vplivu razumevanja morfologije na bralno razumevanje. Ugotovili so, da nerazumevanje derivacijskih morfoloških procesov (kako se spremeni pomen besede s spremembo pripone, npr. know (gl.) -> knowledge (sam.)) v nižjih razredih osnovne šole lahko pripelje do resnih težav z bralnim razumevanjem v višjih razredih. Čeprav povezave še ne znajo razložiti, ostaja dejstvo, da dodatna razlaga procesov besedotvorja (kako se besede spreminjajo, kaj moram narediti, ko zagledamo besedo, ki je podobna besedi, ki jo že poznamo,...) pomaga učencem, ki imajo težave z branjem, odpraviti te težave. Glede na to, da je število študentov, ki imajo težave z branjem in tudi z besedotvorjem, v nekaterih terciarnih program kar občutno, velja razmisliti o vključitvi sistematične in eksplicitne razlage najpogostejših procesov besedotvorja v študijski program tujega jezika stroke.

Čeprav se članek “Embedding Reading Comprehension Training in Content-Area Instruction” (Journal of Educational Psychology, 101.1 (2009), str. 1-20) Williamsa in sodelavcev ne ukvarja s poučevanjem tujega jezika stroke, njihove ugotovitve znajo biti relevantne tudi za naše področje. Ugotovili so namreč, da sistematično in redno opozarjanje učencev na žanrsko (retorično) strukturo besedila, na cilje sporočanja tega žanra, na strukture, ki jih uporabljamo pri primerjanju in pri ustvarjanju pomensko nasprotujočih stavkov pomembno prispevajo k razumevanju strokovnih besedil.

Če že govorimo o branju, moram vas opozoriti še na zanimiv prispevek o komentiranju besedil med branjem (Briefly Noted: Practicing Useful Annotation Strategies), ki ga je pripravil New York Times. Gre za učno enoto o strategijah anotacije besedil, za katero ugotavljajo, da izboljšuje bralno razumevanje. Vredno branja in uporabe.

Poti do boljšega bralnega razumevanja

Čeprav se članek “Instructional Approaches that Significantly Increase Reading Comprehension” Brocka in sodelavcev (Journal of Educational Psychology, 101.2 (2009), str. 262-281) nanaša na poučevanje materinščine, moje izkušnje govorijo, da so ugotovitve te raziskave pomembne tudi za pouk tujih jezikov, zato bi jih rada na kratko povzela.

Brock in sodelavci so proučevali učinke šestih pristopov k izvajanju priporočenega 20 minutnega tihega branja na teden v nižjih razredih ameriških osnovnih šol (ta sledi 70 minutnemu pouku jezika). Primerjali so učinke naslednjih aktivnosti:
  • delo z delovnim zvezkom (branje kratkih odlomkov in reševanje vaj, ki jim sledijo),
  • individualizirano poučevanje/učenje (učitelj med tihim branjem kroži po razredu in individualno dela z učenci: povpraša, kako posamezni učenci razumejo dele besedila, jih pohvali, razloži to, česar posameznik ne razume, in se čez čas vrne, da preveri, kako napreduje branje),
  • situacijska vaja (učenci s samostojnim branjem utrjujejo spretnosti, ki so se jih poprej naučili v 70 minutnem bloku),
  • konceptualno učenje (učenci v parih - hrbet kažejo drug drugemu - prebirajo neleposlovna besedila ali dve neleposlovni knjigi na isto temo - vsak svojo - ter skupaj odgovarjajo na zahtevnejša vprašanja o prebranem),
  • sodelovalno učenje (učenci preberejo knjigo, njen del ali drugo besedilo, ki jo je izbral učitelj in ki se navezuje na temo, ki jo razred obravnava, ter po branju o njej 5 minut skupaj razpravljajo) in
  • tradicionalno branje (učenci 20 minut tiho berejo besedilo v berilu).
Za najbolj učinkovite so se izkazali individualizirano, konceptualno in sodelovalno učenje. Njihov učinek je bil zaznaven že po 6 tednih, najbolj so izboljšali bralno razumevanje in besedišče učencev, ki so sicer imeli težave z branjem, pozitivno pa so delovali tudi na ostale. Glavna ugotovitev raziskovalcev pa je, da je aktivnost učitelja v času, ki je sicer posvečen tihemu branju učencev, ključnega pomena za izboljšanje bralnega razumevanja učencev.

Kaj menite, ali te ugotovitve veljajo tudi za pouk tujega jezika? Tudi pri študentih?