Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je 25. septembra 2015 organiziral posvet Kako spodbujati pedagoško odličnost, ki je bi namenjen diskusiji o kakovosti poučevanja in učenja v visokem šolstvu. Po uvodnih nagovorih prorektorja Univerze v Ljubljani, dr. Gorana Turka, predsednice Komisije za kakovost UL, dr. Marinke Drobnič Košorok in namestnice predstojnice CPI, dr. Veronike Rot Gabrovec sta ddr. Barica Marentič Požarnik in dr. Andreja Lavrič predstavili svojo izkušnjo in glavne ugotovitve delavnic Osnove visokošolske didaktike, izvedenih v okviru projekta KUL (Kakovost – Univerza v Ljubljani; 2013-2015). Poudarili sta ključnost poglobljenega učenja in znanstveno podprtih odločitev visokošolskih učiteljev pri poučevanju. Po diskusiji o pomenu interdisciplinarnosti in povezovanja izkušenj visokošolskih učiteljev - razmišljujočih raziskovalcev, so nam udeleženci teh delavnic (dr. Vesna Miličić z Biotehniške fakultete UL, dr. Petra Hudler z Medicinske fakultete UL, dr. Peter Kramar s Fakultete za elektrotehniko UL in dr. Veronika Rot Gabrovec s Filozofske fakultete UL) predstavili primere dobre prakse. Navdušili so nas z izvirnimi rešitvami pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju naučenega. V nadaljevanju posveta sta asist. Marjeta Šarić in dr. Urška Sešek povzeli svojo izkušnjo z izvedbo delavnic Uspešno javno nastopanje v angleščini, Luka Hrovat je predstavil načrte na področju izobraževanj iz visokošolske didaktike za leto 2015-2016 (gl. spletno stran FFUM), Katarina Aškerc s CMEPIUSA pa nas je seznanila s 40. konferenco Improving University Teaching Univerze Harvard, UM in UL junija v Ljubljani in z načrti CMEPIUSA pri spodbujanju mednarodnega povezovanja na področju kakovosti visokošolskega poučevanja in učenja. Razpravljali smo o pomenu refleksije, o izzivih in priložnostih posredovanja in vključevanja povratne informacije v proces poučevanja in učenja in o vrednotenju kakovosti dela visokošolskih učiteljev, ki zadeva vse udeležence (študente, visokošolske učitelje, habilitacijske komisije, centre, komisije za kakovost, ipd.). V razpravi o spodbudah in omejitvah pri svojem delu smo poudarili, kako pomembna je finančno podprta in kontinuirana skrb za izobraževanje visokošolskih učiteljev, saj nas takšne izkušnje povezujejo in plemenitijo. Sklenili smo z mislijo, da je za spodbujanje pedagoške odličnosti pomembna enotnost stališč v stikih s javnostmi, ki ni dovolj seznanjena s tovrstno problematiko, zato smo pozdravili pobudo za oblikovanje zapisa o glavnih spoznanjih posveta.
Zapisala: Mateja
16 oktober 2015
Še en vtis s predavanja dr. Vesne Vuk Godina
Poleg tega, da se že dlje časa soočamo s funkcionalno nepismenimi študenti, je dr. Godina uvodoma pojasnila pomembno vlogo šole v njeni družbeni funkciji in še posebej poudarila, da je vzgoja le del socializacijskega procesa, ki v reprodukcijski družbi poleg naravnega prirastka omogoča družbeni obstoj in razmerja, nadrejena dobrobiti posameznika.
Ugotavljamo lahko, da se v smislu znanja soočamo z izkoreninjeno generacijo otrok in to v času, ko v svetu vlada znanje, ne kapital. Sodobni kapitalizem korporativnega značaja temelji na zahodnjaški ekonomski logiki, ki se je začela razvijati s temeljnim vprašanjem vodenja korporacij. Paralelni sistem šolstva v ZDA in Veliki Britaniji s prevladujočim konceptom upravljanja znanja v zasebnih šolah zagotavlja usposobljene profesionalce, menedžerje, ki lahko s prevlado znanja nad principi proste tržne ekonomije upravljajo s korporacijami.
Da bi kot učitelji in pedagogi, katerih glavna vloga je prenos znanja, uspešno poučevali današnje generacije študentov, je predvsem pomembno razumeti, kako študenti funkcionirajo v okviru postavljenih pravil in jasno določene nadrejenosti. Znotraj treh skupin – socialno kompetentnih, heteronomnih in patološko narcisističnih študentov – so prepoznavne posamezne tipološke značilnosti, od (i) avtonomnega odločanja, preko (ii) družbene podredljivosti do (iii) infantilnega egocentrizma in nerealne ideje o lastni izjemnosti.
Današnje metode poučevanja so naravnane na prvi tip socialno kompetentnih študentov (strokovno »self-directed«) in so zato za celotno generacijo neuspešne. Z njimi se v šolstvu žal najmanj ukvarjamo.
Po nekaterih študijah naj bi druga skupina, tako imenovani heteronomni posamezniki, predstavljala med 45 in 90 odstotkov Slovencev. V stroki poimenovani »other-directed«, se prilagajo zunanjim zahtevam in mnenju drugih. Tu je potrebno zasesti vrednostno mesto »pomembnega drugega«, tudi z akademskim diskurzom in jasno postavljeno hierarhijo in pravili.
V tretjo skupino sodijo študenti z značilnostmi patološkega narcisa, kjer ukinjeno ugodje sicer telesno odraslih posameznikov vodi v kršenje pravil. Značilnosti, kot so funkcionalna neodraslost, verbalna neobvladljivost in podaljšan infantilizem, se kažejo v pomanjkanju morale, skrivljenih verbalnih označbah, nerealnih pričakovanjih in pomanjkanju socialnih veščin. Zlasti tu odpadejo tradicionalni ukrepi in moralne nagrade, saj te temeljijo na ideji kaj je »prav« in ne na »grandioznem jazu«. Njihov preračunljivi um se poslužuje strategij, kako se izogniti kazni in priti do nagrade, zato lahko le socialna situacija, ki se jim tudi splača, vzbudi njihov interes.
Kako se torej spopasti in postaviti pravila igre tako, da jih bodo študenti sprejeli? Dr. Godina pravi, da s poznavanjem principov funkcioniranja današnjih generacij ter doslednim uveljavljanjem pravil glede standardov znanja. Med znanjem in neznanjem ni demokracije, med učitelji in študenti ni enakopravnih odnosov, temveč mora biti postavljen jasen odnos nadrejenosti in reda, ki ga zastopa učitelj. Zavedati se moramo, da kot učitelji in pedagogi lahko zasedamo le mesto vednosti, ne pa varnosti (država) ali ugodja, ki ga nudi partnerstvo. Zagotavljanje vlade vednosti je nediskutabilno in edini legitimni način.
Zapisala: Nika
Ugotavljamo lahko, da se v smislu znanja soočamo z izkoreninjeno generacijo otrok in to v času, ko v svetu vlada znanje, ne kapital. Sodobni kapitalizem korporativnega značaja temelji na zahodnjaški ekonomski logiki, ki se je začela razvijati s temeljnim vprašanjem vodenja korporacij. Paralelni sistem šolstva v ZDA in Veliki Britaniji s prevladujočim konceptom upravljanja znanja v zasebnih šolah zagotavlja usposobljene profesionalce, menedžerje, ki lahko s prevlado znanja nad principi proste tržne ekonomije upravljajo s korporacijami.
Da bi kot učitelji in pedagogi, katerih glavna vloga je prenos znanja, uspešno poučevali današnje generacije študentov, je predvsem pomembno razumeti, kako študenti funkcionirajo v okviru postavljenih pravil in jasno določene nadrejenosti. Znotraj treh skupin – socialno kompetentnih, heteronomnih in patološko narcisističnih študentov – so prepoznavne posamezne tipološke značilnosti, od (i) avtonomnega odločanja, preko (ii) družbene podredljivosti do (iii) infantilnega egocentrizma in nerealne ideje o lastni izjemnosti.
Današnje metode poučevanja so naravnane na prvi tip socialno kompetentnih študentov (strokovno »self-directed«) in so zato za celotno generacijo neuspešne. Z njimi se v šolstvu žal najmanj ukvarjamo.
Po nekaterih študijah naj bi druga skupina, tako imenovani heteronomni posamezniki, predstavljala med 45 in 90 odstotkov Slovencev. V stroki poimenovani »other-directed«, se prilagajo zunanjim zahtevam in mnenju drugih. Tu je potrebno zasesti vrednostno mesto »pomembnega drugega«, tudi z akademskim diskurzom in jasno postavljeno hierarhijo in pravili.
V tretjo skupino sodijo študenti z značilnostmi patološkega narcisa, kjer ukinjeno ugodje sicer telesno odraslih posameznikov vodi v kršenje pravil. Značilnosti, kot so funkcionalna neodraslost, verbalna neobvladljivost in podaljšan infantilizem, se kažejo v pomanjkanju morale, skrivljenih verbalnih označbah, nerealnih pričakovanjih in pomanjkanju socialnih veščin. Zlasti tu odpadejo tradicionalni ukrepi in moralne nagrade, saj te temeljijo na ideji kaj je »prav« in ne na »grandioznem jazu«. Njihov preračunljivi um se poslužuje strategij, kako se izogniti kazni in priti do nagrade, zato lahko le socialna situacija, ki se jim tudi splača, vzbudi njihov interes.
Kako se torej spopasti in postaviti pravila igre tako, da jih bodo študenti sprejeli? Dr. Godina pravi, da s poznavanjem principov funkcioniranja današnjih generacij ter doslednim uveljavljanjem pravil glede standardov znanja. Med znanjem in neznanjem ni demokracije, med učitelji in študenti ni enakopravnih odnosov, temveč mora biti postavljen jasen odnos nadrejenosti in reda, ki ga zastopa učitelj. Zavedati se moramo, da kot učitelji in pedagogi lahko zasedamo le mesto vednosti, ne pa varnosti (država) ali ugodja, ki ga nudi partnerstvo. Zagotavljanje vlade vednosti je nediskutabilno in edini legitimni način.
Zapisala: Nika
04 oktober 2015
Spletni Dialang
Dobra novica vsem: Univerza v Lancastru je testno ponudila Spletni Dialang. Ni potrebno nič shraniti, nič nastaviti. Priporočajo uporabo brskalnika Chrome, ampak zdi se, da tudi v Firefoxu dobro dela.
Srečno!
Naročite se na:
Objave (Atom)