Strokovna ekskurzija SDUTSJ 2016

Termin: petek, 9. 9. 2016 
Organizatorica: Saša
Udeleženke: Darja, Polona, Violeta, Mateja, Maja Marijana, Mojca, Kaja, Viktorija, Nika in Sabina.

 
Udeleženke letošnje ekskurzije smo se zbrale v Ljubljani in se odpeljale v Škofjo Loko, kjer smo si najprej ogledale kamnito kaščo, v kateri se nahajata stalna zbirka slikarja Franceta Miheliča in razstava loških umetnikov. Po ogledu gradu in zanimivem sprehodu skozi mesto, smo se okrepčale v kavarni.

Nato nas je pot peljala skozi Selško dolino v Železnike. »Starim Železnikom v spomin, spremenljivosti časov v opomin, sled minulega trpljenja, up sedanjega življenja.« Misel prof. dr. Franceta Koblarja nas je vodila po Muzeju Železniki, kjer so nas najbolj prevzele prekrasne čipke. Saša nas je iz prve roke malo poučila o zahtevnosti klekljanja, ki se ga je tudi sama učila.

Ovinki in hribčki so nas potem pripeljali v gostilno Gačnk v Logu, kjer so nas že čakale same dobrote domače kuhinje: tri vrste juhe, meso in zelenjava izpod krušne peke na prostem, riba, odlične priloge in sladice. Seveda so se pohvalili z dolgoletno tradicijo in poroko doktorice Franje v njihovi gostilni.

Tako smo site nadaljevale potepanje proti stacionarni bolnici Franja, kjer nas je sprejel vodič z izvrstnim poznavanjem zgodovine. Vodil nas je ob potoku Čerinščica po novo urejenih lesenih mostovžih do dobro skrite bolnice. Med potjo je našo pozornost usmerjal na obrambni sistem bolnice in pokopališče, na ozemlju bolnice pa na oskrbo ranjencev. Bolnica Franja je prekrasno obnovljen spomenik po povodnji iz leta 2007, res vreden ogleda. Veliko zanimivih stvari iz življenja in zdravniške nege prikaže težke čase, v katerih so se morali znajti tako zdravniki kot osebje in ranjenci.

Polne vtisov smo spet sedle v avtomobile in se odpeljale na vikend k Saši, kjer nas je čakala domača torta, pa kakšen šilček domačega žganja smo si privoščile ob klepetu. Da pa je klepet naša osnovna dejavnost, pa tako že vsi veste!

Ekskurzija se je končala v večernih urah, odpravile smo se vsaka na svoj konec. V ponedeljek pa so začele deževati fotografije in pohvale za izvrstno organizacijo – HVALA SAŠA!

Zapisala: Sabina