Tuji jeziki stroke in EU

EU je postavila CLIL (content & language integrated learning) na prednosto listo. Tako bodo predlogi projektov, ki bodo razvijali CLIL, imeli prednost na razpisih projektov Leonardo. Godunčeva je v svojem poročilu napisala:

Večina predstavitev se je dotaknila poučevanja drugih predmetov v tujem jeziku- bilingvalno učenje in poučevanje (CLIL - Content and Language Integrated Learning), ki ima v večini vzhodnoevropskih držav in tudi v državah srednje in zahodne Evrope, že dolgoletno tradicijo. Evropska komisija uvršča to področje med prednostna področja delovanja na področju jezikov. Kljub temu pa se vedno znova odpirajo določeni problemi pri tej obliki učenja jezikov ( primerni učbeniki, usposobljeni učitelji, financiranje..), čeprav je večina pilotnih projektov potrdila dobre rezultate na področju CLIL-a. Še vedno pa nekatere države zelo zadržano in previdno uvajajo CLIL ( med njimi tudi Slovenija) v jezikovni kurikulum.

Priporočila : CLIL lahko izboljša jezikovno kompetenco dijakov brez večjih pretresov za nacionalni kurikul, implementacija le-tega pa zahteva usposobljene in kompetentne učitelje in ustrezna učbeniška gradiva.

Če pogledam na učni načrt za nemščino na mednarodni gimnaziji, je slika precej manj grozeča. Po njihovem gre pravzaprav za vključevanje vsebin o kulturi in družbi neke dežele.

Menim, da gre za precej več kot to. Gre tudi za pouk predmetov v tujem jeziku, ki ga seveda lahko izvajajo nativni govorci (ki večinoma itak nimajo jezikovnega predznanja - se spomnite debat o kolonizaciji, ki jo vrši angleščina?) ali pa domači strokovnjaki, ki se na pouk tujega jezika (velikokrat tudi na tuji jezik) ne spoznajo najbolje. Takšne so vsaj moje izkušnje.

Zanima me, kaj menite o CLIL-u. Ali bodo študenti bolje znali tuje jezike, če bodo poslušali predavanja v tujem jeziku? Kje vidite nas, ki poučijemo tuji jezik stroke, v tej sliki? Bomo sploh potrebne?

Menim, da bi morale v društvu kaj več reči na to temo, saj je CLIL prednostna naloga Evrope za letošnje leto (glej tu čisto spodaj). Kakor kažejo novejše izkušnje, debato na to temo so na prejšnji konferenci IATEFL celo sponzorirali. Sedaj pa se tudi pojavlja kot ena od ključnih tem na februarski konferenci ELT v Berlinu. Njihovo sporočilo je zelo nedvoumno. Zanima jih:

• Is it the future? – Benefits and limitations (ali je CLIL naša prihodnost: prednosti in slabosti)
• New forms of evaluation (nove oblike ocenjevanja)
• Teacher development and retraining (izobraževanje in prekvalifikacija učiteljev)
• Implications on the rest of the curriculum (posledice za preostali kurikulum)
• Moving towards a fully integrated curriculum - Taking English off the curriculum? (premik k popolno integriranemu kurikulumu - opuščanje angleščine kot predmeta).

Bolj jasno kot to ne more biti. Gre za opuščanje predavanj v maternem jeziku. Univerze so že, ali bodo v kratkem, prejele dopolnila, ki bodo to dovoljevala, zaradi sredstev, ki jih prinaša mobilnost študentov v EU. Kako prefinjen pristop!

Da ne bo pomote, začne se pri angleščini in se nadaljuje pri ostalih tujih jezikih, če bodo sploh do takšnega statusa lahko prišle. Drage moje, to ni muha enodnevnica! To so realna dogajanja. Ne gre za strokovno debato, marveč za politično odločitev. EU je namreč ugotovila, da gre ogromno denarja za prevode in za izobraževanje tujih jezikov. Politiki ne morejo razglasiti enega od jezikov za jezik EU, saj veste, kam bi takšna predrznost pripeljala. Lahko pa razreši stvar tako, da so predavanja v angleščini. Integracija vsebine in jezikov. S stranskim produktom (nepravilnim poznavanjem in uporabo angleškega jezika), do katerega bo prišlo zaradi neustreznih učiteljev, se bo dalo živeti, saj bo naravna selekcija postorila svoje. Načela enakih možnosti pa so že dolgo zgodovina, mar ne?

Seznami in tuji jeziki

Ne, ne bom pisala o problemih s seznami študentov. Raje vas nekaj vprašam. Kaj imajo skupnega nakupovalni seznam, organizacija proslave in seznam prebranih člankov? Očitno nekakšne sezname. Na trgu se pojavljajo vedno nove brezplačne storitve za uporabnike računalnikov. Tako Backpackit ponuja možnost brezplačnih spletnih strani, ki nam pomagajo urediti vse od seznamov in zapisnikov sestankov do skupnega timskega dela.

Brezplačna registracija vam omogoča pripravo preproste spletne strani, strani s seznamom reči, ki jih morate še postoriti, ter belo tablo, ki bo skupini olajšala delo na projektu. Slednje še nisem preverila (po katastrofi z Webcollaborator, ki že mesec pa pol onemogoča dostop do dokumentov, ki smo jih nekaj mesecev s kolegicama pisale, se pri projektih zaenkrat kar držim pbwiki-ja. Kolegica, ki tudi veliko dela na skupinskih projektih, je z belo tablo zadovoljna). Zato bom pa raje pisala o primeru uporabe takšne spletne strani pri pedagoškem delu.

Svoje študente rada usmerjam k zanimivim člankom, ki sem jih zasledila o turizmu (saj veste, razvijanje bralne zmožnosti). Zbrane povezave, naslove in večinoma prvi odstavek člankov sem shranila kot navaden dokument (za vsak primer), potem sem se prijavila v Backpackit, odprla novo stran (Make a new page) in posamezne povzetke shranila kot zapiske (notes). Ko shranite ene zapiske, samo kliknete na spodaj in dodate nove zapiske. Na koncu pa ne pozabite spremeniti nastavitve za novo stran (Sharing) - stran mora postati javna, če jo želite pokazati svojim študentom/dijakom. Tule si lahko ogledate mojo stran. Za oblikovanje sem potrebovala 5 minut. Srečno!

P.S.
Backpackit ne omogoča preprostega dodajanja povezav - poznavanje html kod prav pride. Tisti, ki vam html ni najbolj blizu, prekopirajte spodnjo vrstico, zbrišite vse podvezaje (vendar ne presledka med a in href), XXX nadomestite s spletnim naslovom članka, YYY pa s tekstom, ki naj se vidi. Tako sem dodala povezavo za “beri naprej” (Read on).
<_a_ href="XXX">YYY<_/_a_>

SOS

Zaradi prenove študijskih programov me zanimajo vaše izkušnje. Vesela bom tudi predlogov literature.

Nekateri menijo, da v osmih letih učenja nekega tujega jezika (osnovna in srednja šola) se mladina nauči že toliko, da potrebuje le nekaj ur strokovne terminologije. Pri tem se mi pojavi nekaj vprašanj:

1. Iz prakse vem, da ne nepredujejo vsi enako hitro in kvalitetno in so tako po 8 letih učenja nekje med A2 - C1. Ali tudi vaše izkušnje kažejo tako?
2. Kaj je tisto, kar vpliva na hitrost napredovanja in njegovo kvaliteto? Tu se jih veliko (celo zrelih in pametnih ljudi) zgovarja na slabega učitelja. Ali imamo učitelji res tako odločilno vlogo, tako moč? Glede na to, da sem sama imela sedem učiteljic angleškega jezika v srednji šoli, težko verjamem. Moje izkušnje kažejo na to, da je moč vpliva v soodvisnosti z drugimi faktorji kot osebnost, motivacija, kognitivna zrelost učenca in podobno.
3. Imam občutek, da nekateri nikoli ne bodo prišli dlje od B1 ali B2. Kognitivne sposobnosti ljudi so različne in to zagotovo vpliva. Kaj še vpliva na doseženi nivo in ali se s to trditvijo strinjate?
4. Končno, kaj je strokovna terminologija, ki jo kolegi pričakujejo. Ali je res, da na visokem in univerzitetnem izobraževanju lahko damo skupek terminov in to je to? Kaj nismo ta pristop že davno prerasli?
5. Kakšno je po vašem mnenju optimalno število ur za tuji jezik stroke na visokih strokovnih šolah in kakšno na fakultetah?

Hvala vam vnaprej.

Comenius project

Drage blogerice!
Predstavljam vam svoje delo z dijaki pri projektu Comenius: Life is Always Greener on the Other Side? (LAGOS). Upam, da je lahko tudi tole za vas dovolj zanimivo. Odhajamo na obisk v Italijo, v Cavo dei Tereni, kjer bomo predstavili našo deželo, šolo našim partnerskim šolam. Če vas zanima, kaj bomo počeli tam in bi si rade ogledeale slike, ste prisrčno vabljene. In še naslov: http://infoslovenia.blogspot.com/2005/10/slovenia.html

Upamo, da bomo ugotovili proti koncu leta, da pri nas življenje ni tako slabo. Raziskovali bomo na več področjih. In seveda primerjali s partnerskimi šolami.

Dva predstavnika razreda, ki sodeluje, gresta z nami v Italijo, ostali bodo delali doma in nam, upam, pošiljali svoje prispevke, spremljali naše delo. V resnici naj bi delo potekalo s celim razredom na daljavo. Bomo videli, če se bo obneslo in bodo dijaki sodelovali. Zanima me, kako bodo delali v primeru, da bom nekaj tisoč km daleč. In še, rada bi ugotovila, koliko je tak projekt projekt šole, razreda, ne le izbrancev.

Nova številka Reading in a Foreign Language

Nova številka Reading in a Foreign Language prinaša zanimivosti, ki so vredne ogleda.

Še posebej sta me navdušila članka o vlogi označevanja besed v tekstu z opombami (prevod, sinonimi ipd.). Gre za “Processing glosses: A qualitative exploration of how form-meaning connections are established and strengthened” avtorice Susanne Rott in “Glosses, comprehension, and strategy use” avtorice Myong Hee Ko. Njune ugotovitve namreč ne samo potrjujejo, da glosi pomembno prispevajo k sposobnosti pomnenja novih besed, ampak kažejo tudi na to, da različni glosi različno vplivajo na pomnenje. To pa je seveda pomembna informacija za vse, ki pišemo učna gradiva. Toplo priporočam oba članka.

Nova številka revije prinaša tudi pomembno novost: seznam objav na temo razvijanja bralne zmožnosti. Bibliografski podatki so opremljeni s kratkim povzetkom. Novost vredna posnemanja.

(Rade volje napišem povzetek zgornjih dveh člankov za kolege, ki angleško ne znajo, radi pa bi poznali vsebino člankov. Pošljite mail.)

Free Downloads

Those of you interested in Professor Henry Widdowson's work may be interested to know that 5 of his influential books have been released for free download at OUP's website. These are

• An Applied Linguistic Approach To Discourse Analysis
• Conditions for Second Language Learning
• Explorations in Applied Linguistics
• Explorations in Applied Linguistics 2
• Learning Purpose and Language Use

The same is true of Second Language Pedagogy by Dr N S Prabhu.

Jeziki v prazgodovini?

Mediji (Science Magazine, Scientific American) po svetu množično poročajo o novi metodi preučevanja evolucije jezikov, ki se zgleduje po filogenetski metodi preučevanja evolucije na področju biologije. Gre za metodo strukturalno-filogenetske rekonstrukcije starodavnih jezikov, ki so jo razvili Dunn, Terrill, Reesink, Foley in Levinson na Inštitutu za psiholingvistiko “Max Planck”. Ta za svoje izhodišče ne jemlje besedišč posameznih jezikov, ki so od jezikovnih prvin najbolj nagnjeni k spreminjanju, marveč podatke o strukturi in glasovnem sistemu posameznih jezikov. Odnosi med njimi so ključ za dostop k mnogo starejšim podatkom.

Novo metodo so uspešno preizkusili na 16 avstralsko-polinezijskih jezikih in 15 papuanskih (Melanezija). Na prvi skupini je metoda dala enake rezultate kot metoda, ki temelji na besedišču. Nova metoda pa je uspešno delovala tudi na papuanskih jezikih, ki jih doslej s tradicionalno metodo niso uspeli povezati.

Zanimivo je še to, da z metodo, ki temelji na besedišču, znanstveniki lahko gredo približno 8.000 do 10.000 let nazaj v zgodovino. Z novo metodo pa naj bi prišli do podatkov, ki kažejo na dogajanja v jezikih tudi do1,8 milijonov let nazaj. Praktično v prazgodovini. Kaj pravite na to?