Večina predstavitev se je dotaknila poučevanja drugih predmetov v tujem jeziku- bilingvalno učenje in poučevanje (CLIL - Content and Language Integrated Learning), ki ima v večini vzhodnoevropskih držav in tudi v državah srednje in zahodne Evrope, že dolgoletno tradicijo. Evropska komisija uvršča to področje med prednostna področja delovanja na področju jezikov. Kljub temu pa se vedno znova odpirajo določeni problemi pri tej obliki učenja jezikov ( primerni učbeniki, usposobljeni učitelji, financiranje..), čeprav je večina pilotnih projektov potrdila dobre rezultate na področju CLIL-a. Še vedno pa nekatere države zelo zadržano in previdno uvajajo CLIL ( med njimi tudi Slovenija) v jezikovni kurikulum.
Priporočila : CLIL lahko izboljša jezikovno kompetenco dijakov brez večjih pretresov za nacionalni kurikul, implementacija le-tega pa zahteva usposobljene in kompetentne učitelje in ustrezna učbeniška gradiva.
Če pogledam na učni načrt za nemščino na mednarodni gimnaziji, je slika precej manj grozeča. Po njihovem gre pravzaprav za vključevanje vsebin o kulturi in družbi neke dežele.
Menim, da gre za precej več kot to. Gre tudi za pouk predmetov v tujem jeziku, ki ga seveda lahko izvajajo nativni govorci (ki večinoma itak nimajo jezikovnega predznanja - se spomnite debat o kolonizaciji, ki jo vrši angleščina?) ali pa domači strokovnjaki, ki se na pouk tujega jezika (velikokrat tudi na tuji jezik) ne spoznajo najbolje. Takšne so vsaj moje izkušnje.
Zanima me, kaj menite o CLIL-u. Ali bodo študenti bolje znali tuje jezike, če bodo poslušali predavanja v tujem jeziku? Kje vidite nas, ki poučijemo tuji jezik stroke, v tej sliki? Bomo sploh potrebne?
Menim, da bi morale v društvu kaj več reči na to temo, saj je CLIL prednostna naloga Evrope za letošnje leto (glej tu čisto spodaj). Kakor kažejo novejše izkušnje, debato na to temo so na prejšnji konferenci IATEFL celo sponzorirali. Sedaj pa se tudi pojavlja kot ena od ključnih tem na februarski konferenci ELT v Berlinu. Njihovo sporočilo je zelo nedvoumno. Zanima jih:
- Is it the future? – Benefits and limitations (ali je CLIL naša prihodnost: prednosti in slabosti)
- New forms of evaluation (nove oblike ocenjevanja)
- Teacher development and retraining (izobraževanje in prekvalifikacija učiteljev)
- Implications on the rest of the curriculum (posledice za preostali kurikulum)
- Moving towards a fully integrated curriculum - Taking English off the curriculum? (premik k popolno integriranemu kurikulumu - opuščanje angleščine kot predmeta).
Da ne bo pomote, začne se pri angleščini in se nadaljuje pri ostalih tujih jezikih, če bodo sploh do takšnega statusa lahko prišle. Drage moje, to ni muha enodnevnica! To so realna dogajanja. Ne gre za strokovno debato, marveč za politično odločitev. EU je namreč ugotovila, da gre ogromno denarja za prevode in za izobraževanje tujih jezikov. Politiki ne morejo razglasiti enega od jezikov za jezik EU, saj veste, kam bi takšna predrznost pripeljala. Lahko pa razreši stvar tako, da so predavanja v angleščini. Integracija vsebine in jezikov. S stranskim produktom (nepravilnim poznavanjem in uporabo angleškega jezika), do katerega bo prišlo zaradi neustreznih učiteljev, se bo dalo živeti, saj bo naravna selekcija postorila svoje. Načela enakih možnosti pa so že dolgo zgodovina, mar ne?
Ni komentarjev:
Objavite komentar