Mediji (Science Magazine, Scientific American) po svetu množično poročajo o novi metodi preučevanja evolucije jezikov, ki se zgleduje po filogenetski metodi preučevanja evolucije na področju biologije. Gre za metodo strukturalno-filogenetske rekonstrukcije starodavnih jezikov, ki so jo razvili Dunn, Terrill, Reesink, Foley in Levinson na Inštitutu za psiholingvistiko “Max Planck”. Ta za svoje izhodišče ne jemlje besedišč posameznih jezikov, ki so od jezikovnih prvin najbolj nagnjeni k spreminjanju, marveč podatke o strukturi in glasovnem sistemu posameznih jezikov. Odnosi med njimi so ključ za dostop k mnogo starejšim podatkom.
Novo metodo so uspešno preizkusili na 16 avstralsko-polinezijskih jezikih in 15 papuanskih (Melanezija). Na prvi skupini je metoda dala enake rezultate kot metoda, ki temelji na besedišču. Nova metoda pa je uspešno delovala tudi na papuanskih jezikih, ki jih doslej s tradicionalno metodo niso uspeli povezati.
Zanimivo je še to, da z metodo, ki temelji na besedišču, znanstveniki lahko gredo približno 8.000 do 10.000 let nazaj v zgodovino. Z novo metodo pa naj bi prišli do podatkov, ki kažejo na dogajanja v jezikih tudi do1,8 milijonov let nazaj. Praktično v prazgodovini. Kaj pravite na to?
Ni komentarjev:
Objavite komentar