Exploration Guide: Educational Uses of Blogs, Wikis, RSS Feeds, etc.

Ker se blogerski duh razcveta tudi v naših krajih, bi vas rada opozorila na prijazen raziskovalni vodič, ki nas popelje skozi uporabo blogov, wikijev, podcastov, RSS virov, agregatov itd. v izobraževanju. Dosegljiv je na http://www.tltgroup.org/ProFacDev/BLOGSetc.htm

Tu najdemo informacije o posameznih odrodjih, povezave na dobre izhodiščne poti za prve samostojne korake, praktične primere rabe, primerjave med različnimi ponudniki in gostitelji posameznih orodij, tudi nekaj testnih okolij, kjer se lahko malce poigramo, in zanimive primere nadgradnje.

Pregledno in uporabno.

Learning communities

Kratko obvestilo samo v vednost zainteresiranim.

From 9 – 11 November, 2006 the International Conference ‘Learning Communities – Cyberspace as a New Space for Learning and Knowledge’ will take place at Klagenfurt University. Abstracts (max. 1500 characters) are to be handed in until May 15, 2006 with reference to the following subject areas:

• Collaborative learning in apprenticeship and further education
• E-learning-projects in schools, universities and companies
• Virtual learning and knowledge-platforms
• Learning in contemporary society
• Intercultural learning online
• Innovative e-learning-concepts
• Collaborative learning in specific fields, e. g. e-business, civil society, etc.
• Knowledge management
• Learning theories and online-learning
• The Internet as a space for learning and knowledge

Please register at: http://www.learning-communities.at .

CLIL v Estoniji

V zadnji novici ELTECSa poročajo o trodnevni delavnici na temo bilingvalnega učenja (CLIL) v Estoniji. CLIL razumejo, podobno kot pri Onestop English, kot vpletanje leksike neke stroke (torej konkretne vsebine) v vsebino splošnega jezika. Če gledamo iz te perspektive, gre za uvajanje elementov jezika stroke v pouk tujega jezika. Kaj ne?

Morebiti imam zgrešene predstave, ampak kaj ne gre dejansko za to, da je jezik splošen zato, ker se osredotoča na toliko različnih vsebinskih področij? Zakaj torej potreba, da se poudarja element vsebine? Zaradi povečane pozornosti besedišču? Zaradi povečane pozornosti določenemu besedišču? Zaradi potreb založb, jezikovnih politikov in piscev materialov po novem zaslužku? Ali je moreiti leksikalni val zajel srednje šole in jo je potrebno predstavljati pod nekim novim imenom samo zato, da se ne bi zamerili tistim, ki so desetletja poudarjali samo slovnični oz. oblikoskladenjski način? Ali morda gre za jačanje tistih (političnih) struj, ki svoj obstoj opravičujejo s konstantnim iskanjem in prodajanjem starih naukov v novi preobleki (po zgledu poslovnega sveta)? Kje je tukaj konceptualni premik?

Pri vsem tem se mi zdi še posebej žaljivo to, da od učiteljev tujih jezikov pričakujejo, da slepo sledijo novim muham enodnevnicam tistih, ki živijo od prodaje cesarjevih oblačil.

Kolegi in kolegice, kdaj boste dvignili svoj glas in rekli kaj na to temo? Val prihaja tudi k nam. Ste pripravljeni nanj? Kdaj se bo začel dialog med nami, če ostajamo brez besed celo tu, v spletnem dnevniku, kjer lahko vsi svobodno predstavimo svoja videnja lastne stroke bodisi v obliki prispevka (glej navodila za pisanje prispevkov) ali komentarja prispevkov kolegov?

Razvijanje bralne spretnosti

Najnovejša številka Reading in a Foreign Language med drugim prinaša tudi izredno zanimiv članek Pigade in Schmitta z naslovom "Vocabulary acquisition from extensive reading: A case study."

Članek poroča o eksperimentu, v katerem 27 letni Grk, ki se uči francoščine, z branjem daljših poenostavljenih besedil (readers) poskuša v enem mesecu izboljšati svoje znanje tujega jezika. Besedila so skupaj obsegala 30.000 besed, napisana pa so bila na zahtevnostni stopnji, za katero so predvidevali, da vsebuje le približno 5% neznanih besed.

Raziskava je spremljala 133 besed (70 samostalnikov in 63 glagolov), ki so se v besedilih ponavljali. Mladeničevo poznavanje besed so z istimi testi preverili pred pričetkom eksperimenta in po njem. Test je obsegal tri dele: poznavanje črkovanja besed, njihovih pomenov in slovničnih značilnosti. Rezultati so pokazali precejšen napredek v črkovanju samostalnikov, ravno tako tudi v poznavanju pomena besed (besede, ki so se manj kot trikrat pojavile v besedilih, si je mladenič slabše zapomnil) in njihovih slovničnih značilnosti.

Poznavanje besed se je v enem od treh aspektov izboljšalo za dve tretjini 133 besed. Do največjega premika naprej je prišlo v črkovanju besed, saj se je črkovanje izboljšalo tudi pri besedah, ki jih je maldenič srečal le 1-3 krat v vsem tem času. Poznavanje pomena besed se je občutno pričelo izboljševati šele pri besedah, ki so se v besedilu pojavili vsaj 4-5 krat. Raziskovalca sta tudi ugotovila, da do izboljšav ni prišlo pri nekaterih besedah, pa čeprav so se v besedilih pojavile več kot 10 krat ali celo več kot 20 krat. Zanimivo, mar ne?

Poznavanje členov pred samostalniki se je občutno zboljšalo, kar pa ne velja za poznavanje predlogov, na katere se v francoščini vežejo glagoli.

Zanimivosti je še veliko. Članek je vsekakor vreden natančnega branja pa tudi razmisleka, odpira namreč cel kup novih vprašanj.

Mimogrede, ve kdo za raziskave, ki so proučevale razvijanje poznavanja strokovnega besedišča s pomočjo prebiranja daljših strokovnih besedil?

Kakšen bi moral biti dober učitelj tujega jezika stroke?

Ob prebiranju spletne strani TESOL Australia sem naletela na naslednji zapis:

What makes an accomplished TESOL teacher in Australia?

Dispositions towards TESOL

1. TESOL teachers espouse the values of cultural inclusivity, multiculturalism, multilingualism, reconciliation and anti-racism.
2. TESOL teachers appreciate the pivotal role of language and culture in learning, teaching and socialisation.
3. TESOL teachers commit to reflective practice and program evaluation that is responsive to students' cultural and linguistic history and environment.

Understandings about TESOL

1. TESOL teachers are familiar with and can critique existing provisions, policies, and curriculum and assessment frameworks.
2. TESOL teachers understand the linguistic, cultural and contextual factors involved in the development of English as an additional language.
3. TESOL teachers know a range of teaching and assessment practices and resources, and can evaluate them in terms of the context.

Skills in TESOL

1. TESOL teachers respond to students' experiences and aspirations by developing appropriate educational provisions.
2. TESOL teachers appropriately select and sequence language and culture content to provide for and critique meaning-making in diverse texts and contexts.
3. TESOL teachers scaffold students' learning and English language development through appropriate classroom interaction, negotiation, teaching strategies, activities, materials and assessment.

Kaj menite, bi bil tudi pri nas potreben pogovor o standardih poučevanja tujega jezika stroke in standardih (dovolj) dobrega učitelja tujega jezika stroke?

CLIL ne počiva

Čeprav se na trenutke zazdi, da se je CLIL pomaknil v ozadje, temu zagotovo ni tako. O tem pričata tudi programa dveh konferenc, ki se bosta na to temo odvijali letos.

Prva je CLIL Competence-building for Globalization: Quality in Teaching through a Foreign Language (Helsinki, Finska, 15-16.2006), druga pa Integrating Content and Language in Higher Education (ICLHE 2006), 28.6. do 1.7.2006 v Maastrichtu.

Oglejte si spletne strani, preberite si programe konferenc in presodite sami. Presenetljivo, organizatorji konference v Maastrichtu se izrecno zahvaljujejo velikemu številu prijavljenih abstraktov. Zdi se, da učitelji kar tekmujejo za novo tržno nišo. Morebiti pa jezika stroke še ne poznajo.

Pa še to. Lahko si ogledate tudi program konference IATEFL v GB, ki se ravno sedaj odvija. V oči mi je padel prispevek, ki obljublja, da bo udeležence naučil nekaj trikov o tem, kako preživeti v razredu s slušatelji poslovne angleščine brez veliko truda in osnovnega poznavanja poslovnega sveta. Še nekdo, ki se mu ne da in išče bližnjice?