21 april 2006

CLIL v Estoniji

V zadnji novici ELTECSa poročajo o trodnevni delavnici na temo bilingvalnega učenja (CLIL) v Estoniji. CLIL razumejo, podobno kot pri Onestop English, kot vpletanje leksike neke stroke (torej konkretne vsebine) v vsebino splošnega jezika. Če gledamo iz te perspektive, gre za uvajanje elementov jezika stroke v pouk tujega jezika. Kaj ne?

Morebiti imam zgrešene predstave, ampak kaj ne gre dejansko za to, da je jezik splošen zato, ker se osredotoča na toliko različnih vsebinskih področij? Zakaj torej potreba, da se poudarja element vsebine? Zaradi povečane pozornosti besedišču? Zaradi povečane pozornosti določenemu besedišču? Zaradi potreb založb, jezikovnih politikov in piscev materialov po novem zaslužku? Ali je moreiti leksikalni val zajel srednje šole in jo je potrebno predstavljati pod nekim novim imenom samo zato, da se ne bi zamerili tistim, ki so desetletja poudarjali samo slovnični oz. oblikoskladenjski način? Ali morda gre za jačanje tistih (političnih) struj, ki svoj obstoj opravičujejo s konstantnim iskanjem in prodajanjem starih naukov v novi preobleki (po zgledu poslovnega sveta)? Kje je tukaj konceptualni premik?

Pri vsem tem se mi zdi še posebej žaljivo to, da od učiteljev tujih jezikov pričakujejo, da slepo sledijo novim muham enodnevnicam tistih, ki živijo od prodaje cesarjevih oblačil.

Kolegi in kolegice, kdaj boste dvignili svoj glas in rekli kaj na to temo? Val prihaja tudi k nam. Ste pripravljeni nanj? Kdaj se bo začel dialog med nami, če ostajamo brez besed celo tu, v spletnem dnevniku, kjer lahko vsi svobodno predstavimo svoja videnja lastne stroke bodisi v obliki prispevka (glej navodila za pisanje prispevkov) ali komentarja prispevkov kolegov?

1 komentar:

mojca pravi ...

mislim, da gre pri CLIL v resnici za konceptualni premik, pa če to hočemo priznati ali ne. Pri tem so se seveda vrinili elementi, ki nam uhajajo iz rok: ne gre samo za to, da naj bi učitelji tujih jezikov slepo sledili novim modnim trendom, ampak enostavno za stvari, o katerih nas nikoli nihče ni vprašal za mnenje, ker se jim očitno to ni zdelo potrebno. Vsi vemo, da se jezik pojmuje kot veščina, ki si jo nekdo lahko pridobi na različne načine in očitno so izkušnje z direktnim poučevanjem, večjezičnim poučevanjem itd, na eni strani in samozavest strokovnjakov temeljnih strok povezana s tržnimi razlogi na drugi strani logično vodile do bližnjice, kot je CLIL.
Na ta val seveda mi nismo pripravljeni, vprašanje pa je, če se da kaj na hitro narediti.
Možno pot za delovanje pa vendarle vidim: predvsem kolegice, ki imajo opravka s šibkejšo jezikovno kompetenco svoje publike, bi lahko morda izvedle poizkuse ''uvajanja'' CLIL s pomočjo vabljenih predavanj strokovnjakov in to primerjale s kontrolno skupino. Upam si trditi, da rezultata ne bo težko predvideti.
Predstavljajte si npr, da mojim študentom francoščine /nekateri imajo zelo šibko predznanje!!!/v prvem letniku pride predavat birokrat iz EU, na koncu jim pa damo jezikovni test. Vsi bodo popadali. Če pa jim isto stvar v glavo vlivam jaz, imajo precej možnosti, da bodo test opravili.

Zveni sicer kot naduto širokoustenje, ampak take so moje izkušnje.
Če o izsledkih v kako revijo napišemo članek ali dva, se bo končno slišal tudi glas nas ESPjevk...